Slovensko mladinsko gledališče ima dost' in se je odločilo javno protestirati zoper večletno žigosanje tega gledališča kot umetniško ničvrednega s strani komisije za uprizoritveno umetnost na ministrstvu za kulturo. Paradoks pa je, da je prav to gledališče med najbolj nagrajevanimi na domačih in tujih festivalih. Kot so zapisali: "Slovensko mladinsko gledališče vztraja na poti brisanja mej med gledališčem (kot umetnostjo) in dnevnopolitičnim 'odrom' resničnosti, s čimer – skladno z že lani zapisanim mnenjem strokovne komisije – jemlje umetnosti pozicijo in kvaliteto umetnosti ter jo spreminja v (precej) neučinkovit politični pamflet."
"Že tri leta komisija ne le žali in obračunava z vodstvom SMG, temveč neposredno žali tudi nekatere slovenske in tuje umetnike, ki v tem gledališču ustvarjajo, pa čeprav so prav v zadnjih letih prejeli mnoge nagrade. Med drugim že drugo leto zapored najvišje nagrade na Festivalu Borštnikovo srečanje (za Človek, ki je gledal svet in 6, obe v režiji Žige Divjaka).
Mnenja komisije očitno žalijo tudi vse tiste selektorje in člane strokovnih žirij, ki so te 'umetniško ničvredne' predstave izbrale v tekmovalne programe, v svoje abonmaje ter jim podelile najvišja priznanja s področja gledališča v naši državi."
Zato vodstvo SMG jutri, 17. januarja, ob 11.00 vabi v prostore Nove pošte na protestno medijsko konferenco, na kateri bodo, kot pravijo v SMG, z objektivnimi argumenti in preverljivimi podatki dokazali lažnost nekaterih sodb, zapisanih v mnenju strokovne komisije.
Kot pravijo, ne gre za sredstva, ampak za vprašanje že leta trajajočega problematičnega odnosa, ki ga posamezne strokovne komisije kažejo do nekaterih institucij in nevladnih organizacij.
"Slovensko mladinsko gledališče se je prav zaradi pretekle podobnosti z ostalimi slovenskimi gledališči strateško in zavestno odmaknilo od pretežno literarne (beri: aristotelske) paradigme teatra, saj smo bili prepričani, da si Slovenija na področju gledališča ne le zasluži večjo raznovrstnost, temveč jo nujno potrebuje, torej bi moral vsak razmišljujoč človek prepoznati (nacionalni) interes po obstoju institucionalnega gledališča ali dveh, ki bi preizkušali različne uprizoritvene formate ter omogočali delovanje tudi tistim slovenskim (in tujim) gledališkim ustvarjalcem, ki v ostalih institucijah zaradi estetske nekompatibilnosti priložnost dobijo le redko ali nikoli. (...)
Skrbi nas, da posamezne strokovne komisije ministrstva še bolj kot doslej delujejo kot samooklicana cenzorska telesa, nekakšne domačijske komisije, in ne – kakor bi morale – kot skupine strokovnjakov, ki bi programe in njihove učinke presojale na podlagi obče veljavnih kriterijev in okoliščin. Na to že leta opozarjamo tako vodje posameznih gledališč kakor tudi samostojni ustvarjalci, društva in zavodi, združeni v Asociacijo."
Goran Injac, umetniški vodja SMG:
"Simptomatično se mi zdi, da se nenehno menjavajo neke komisije, ki bi morale delati resne kulturne programe in modele. Diskutabilna je tudi njihova strokovnost. In nepoznavanje drugega konteksta kot lokalnega. Simptomatično je, da nikogar od nas, ki gradimo slovenski teater in kulturno sceno, ne povabijo niti v komisije niti na razgovore. Vse se odvija v majhnih lokalnih, zaprtih krogih. Provinca ne vidi, ne pozna drugega sveta kot sebe in to jemlje kot univerzalno in edino relevantno.
Ker iz odziva izhaja globoko nerazumevanje vsega, kar delamo. Ne morete neke premiere, ki jo je slovensko gledališče imelo na prestižnih Dunajskih slavnostnih tednih, imenovati 'butasto', ker je to velikanski uspeh slovenske kulture. In preprosto je treba to vedeti in potem oceniti ter ceniti. Vsako leto nam zmanjšujejo sredstva produkcije in to ne more več tako iti naprej. Od nas pričakujejo, da bomo komercialni, a umetnost ne more biti komercialna. In to vsaka resna kulturna država in kulturna politika vesta. Takoj ko vstopite v prostor komercialnega, postanete šovbiznis in odvzame se vam vsakršna možnost subverzivnega ali političnega delovanja. Da ne govorimo o sponzorskem denarju, nihče ne bo sponzoriral nečesa, kar je politično kritično. Tako da kultura mora biti dotirana, da sploh lahko obstaja in se razvija. Dobivamo pa od ministrstva nenehno pozive, da moramo več zaslužiti na trgu, in potem dobi najvišjo oceno ministrstva tista hiša, ki je najkomercialnejša." (Iz še vedno aktualnega intervjuja za Večer 11. junija 2017)
