Umrl je Jean-Claude Carrière, dobesedno živa zgodovina modernega filma

pv
11.02.2021 14:50
V Mariboru je bil v okviru Evropske prestolnice kulture leta 2012
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Jean-Claude Carrière (1931-2021) leta 2012 v Mariboru
Rene Gomolj

V 90. letu starosti je v Parizu umrl francoski pisatelj, režiser in igralec Jean-Claude Carrière. Bil je dobesedno živa zgodovina sodobnega filma, sodeloval je z velikimi imeni, od Luisa Bunuela (od Lepotice dneva do Diskretnega šarma buržoazije in Tega mračnega predmeta poželenja) do Miloša Formana (Slačenje), njegovi so scenariji za Schlöndorffov Pločevinasti boben, Brookovo Mahabharato, Rappeneaujevega Cyranoja de Bergeraca, Kaufmanovo Neznosno lahkost bivanja ... Napisal je več kot sedemdeset knjig, romanov in potopisov, zbirk mitov in zgodb z vsega sveta, esejev, biografij in antologij. V slovenščini imamo v knjižnih izdajah Scenaristovo vadnico, ki jo je napisal skupaj s Pascalom Bonitzerjem, Moč budizma (pogovori z dalajlamo), dramo Zborovanje ptic in esej Krhkost. Dramo in esej je prevedla Carrièrova velika občudovalka Danica Geršak.

Leta 2012 je bil Jean-Claude Carrière gost Evropske prestolnice kulture Maribor, eden od dvanajstih "velikih". Medtem ko je bila Kazinska dvorana SNG Maribor ob nekaterih gostih sramotno in žalostno prazna (Cvetan Todorov, Hans Magnus Enzensberger ...), jo je je Carrière končno napolnil. Tistih, ki so ga hoteli slišati, je bilo celo veliko več kot slušalk, ki so omogočale poslušanje prevoda. Čeprav se je z njim pogovarjal poznavalec filma Stojan Pelko, je bila dvorana tako polna najbrž bolj po zaslugi mitoljubov kot filmoljubov. Carrière - kakšno leto prej smo v mariborski Drami gledali Lorencijevo uprizoritev njegovega Zborovanja ptic - je zaznamoval najsodobnejšo umetnost, njegovo izhodišče in vir pa je bila najstarejša, pramitologija. V pogovoru je med drugim rekel: "Veliko sem se ukvarjal z 'novimi tehnikami', tako kot vi vsi sem se rodil v prvem stoletju, ki je začelo izumljati nove tehnologije in tehnike, ki so zahtevale tudi nove govorice. Če bi v tej lepi dvorani sedeli v 19. stoletju, bi se lahko pogovarjali samo o gledališču. Zanimivo pa je, da vam bom danes, čeprav sem živel v modernih tehnologijah, govoril o tem, kar je najstarejše in se tiče komunikacije med ljudmi." In je začel pripovedovati mite.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta