Umrla je baletna umetnica, plesalka in pedagoginja Magdalena Vrhovec Dedovič. S svojim vseživljenjskim delom na področju baletne umetnosti je zapustila neprecenljiv umetniški pečat in se z njim za vselej zapisala v zgodovino slovenske baletne umetnosti, so sporočili z Društva baletnih umetnikov Slovenije.
Magdalena Vrhovec Dedovič je bila rojena leta 1939. Študij klasičnega baleta je končala v Ljubljani pri ruski pedagoginji Nadeždi Murašovi, ki je botrovala številnim baletnim umetnikom, ki so pomembno oblikovali podobo slovenskega baleta v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Izpolnjevala se je pri Lydiji Wisiakovi.
Leta 1958 je postala članica ljubljanskega baleta. Leta 1960 se je odpravila v Novi sad, kjer je dve leti plesala glavne vloge v baletih La Sylphide, Labodje jezero in Giselle. Leta 1964 je odšla na Švedsko, kjer je bila vodilna balerina v baletnih skupinah v Göetebourgu in v sloviti skupini Birgit Cullberg. Z njo je gostovala po Evropi. V švedskem svetu baleta je ostala devet let in prejela tudi nagrado Lions Cluba za vlogo Giselle in nagrado tamkajšnje kritike.
Med vrsto vlog, ki jih je v različnih baletnih ansamblih izoblikovala Magdalena Vrhovec Dedovič, so Ženska v Povratnikih in v La valsu ter Rosalinda v Rosalindi Ronalda Hynda, Gospodična Julija v istoimenskem baletu Birgit Cullberg, Jela v Vragu na vasi Mlakarjevih, Esmeralda, Frigija v Spartaku, Dekle v Čudežnem mandarinu, Odette in Odile v Labodjem jezeru, Ofelija v Hamletu in mnoge druge, so navedli v društvu baletnih umetnikov.
Za vlogi v Povratnikih in v La valsu je leta 1975 prejela Župančičevo nagrado.
Ob tem se je njeno pedagoško delo z mladimi plesalci začelo še v času njene aktivne plesne kariere in nadaljevalo tudi po njej. Na srednji baletni šoli tedanje Srednje glasbene in baletne šole, kjer je poučevala vrsto let, je vzgojila številne baletne plesalce, ki so zasedli mesta v ljubljanskem baletnem ansamblu, so zapisali v društvu.
Dodali so, da je nedvomno izjemno pomemben prispevek k slovenski baletni umetnosti tudi njena podpora soprogu Vlastu Dedoviču, ki je s svojim koreografskim prispevkom izoblikoval številne izjemne koreografske umetnine, katerih večji del je posnet v arhivu Televizije Slovenije.
"Morda nekoliko pozabljena, a vendar časovno izjemno prisotna kot ena od osnovnih temeljev slovenske baletne umetnosti, ki se je s svojo izraznostjo podajanja vlog globoko zarisala v duše gledalstva in oblikovala temelje slovenske baletne umetnosti," so zapisali.
