UGM Studio v petek, 16. aprila, odpira novo razstavo - Zemlja ni človekova last, človek je last zemlje slikarja Stojana Graufa. Postavitev je del spremljevalnega programa EKO 8, Mednarodnega trienala umetnost in okolje, in predstavlja okoli 50 risb in slik iz zadnjega desetletja umetnikovega ustvarjanja. Na aktualni razstavi, izpostavlja kustosinja Andreja Borin, se srečujeta dve umetnikovi najljubši lokaciji: park ob dvorcu Betnava in reka Drava.
Umetnostna galerija je Stojana Graufa ob trienalu povabila v svoje prostore, ker je umetnik, ki ustvarja v tem okolju in zelo kontinuirano dela z naravo, naravnimi materiali in vse to vključuje v svoje ustvarjanje že od osemdesetih let dalje, ko je končal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani. "To ga povezuje s temo umetnost in okolje. Vesela sem, da smo ga povabili, saj je že deset let od tega, ko je imel v naši galeriji razstavo na temo reke Drave. Zdaj pa vidimo stvari, ki so nastale po tem. Stojan Grauf naravo organsko vključuje v svoja ustvarjanja. Sam kuha oglje, ki ga uporablja. To je dolgotrajen proces, seveda bi bilo lažje iti v trgovino in ga kupiti. Njemu pa je pomemben proces in kako pride do teh stvari. Tako ustvarja tudi v naravi. Ko je na primer v parku, prostor tudi pomete, pripravi trave, robide in druge naravne pigmente, ki jih uporabi. Ne gre le za samo ustvarjanje, ampak za vse, kar si in kar vključiš v to. Še ena rdeča nit je značilna zanj, in sicer da v delo vključuje razne misli, ki sozvenijo z njim. Velikokrat so to misli ameriških staroselcev, tokrat pa je vključil še citate klimatologinje Lučke Kajfež Bogataj in s tem razstavi dal aktualno razsežnost. Nagovarja nas drugače, bolj razumsko, s podatki in opozorili nam kaže, kje smo kot posamezniki in civilizacija zašli. Te indijanske misli pa se dotaknejo bolj srčno," govori kustosinja.
Naslov razstave Zemlja ni človekova last, človek je last zemlje je zelo poveden in to je tudi umetnikova tema. On ne blefira, pojasnjuje Andreja Borin, to počne zase, zaradi sebe. To je moč, ki ne kriči navzven, ampak je zaradi pristnosti aktualna in močna. Stojan Grauf pove, da ga spremlja mož, ki je bil nekoč indijanski poglavar in je med drugim zapisal stavek "Če človek pljune po tleh, pljune sam nase". "Kar je na neki način res in na to temo sem delal celo serijo slik. Za naslov te razstave pa sem izbral njegov stavek glede lastništva zemlje. Moder poglavar je moral biti," pravi slikar, ki tudi tokrat predstavlja najljubše prostore: park ob dvoru Betnava in Dravo.
Umetnost, ki nastaja med smetmi, mislimi ameriških staroselcev in aktualnimi klimatološkimi statistikami
Park obiskuje že trideset let, leta 1984 je tam postavil alternativno samostojno razstavo, sledili sta še skupinski razstavi mariborskih umetnikov. V parku Betnava je leta 2017 nastal tudi cikel risb, pri katerem je uporabljal naravne pigmente, zemljo in pa tudi vodo z lokacije, ki je danes tam več ni. "Zadnja slika, ki sem jo narisal, kaže temelje betnavskega dvorca. Še zmeraj veliko časa preživim ob njem, in ko hodiš okoli in vidiš to žalost, težko greš mimo. Takoj za dvorcem se še vidi nekaj, vse od zadaj pa je katastrofa - porušeno, zaraščeno, propadajoče," opozarja Stojan Grauf. Druga stalnica v umetnikovem ustvarjanju je reka Drava, ki je bila tudi navdih njegove zadnje razstave v UGM Maribor. "Imam srečo, da imam kanu, s katerim se vozim in veslam po reki proti Fali. Sploh spomladi pa opazim, koliko je vse te plastike na levi in desni strani Drave, da ne verjameš, tudi če vidiš. To ne razpade. Zato sem nekaj teh smeti nabral in jih tudi razstavil, nabiral pa sem jih tudi pri Betnavi. Ljudje odpadke vržejo stran in jih potem nič več ne briga. Smeti pa ostanejo in se nalagajo," še opisuje.
Tudi tokratna razstava je, kot je zanj značilno, prostorsko-zvočna instalacija. Postavitev del spremlja glasba Asje Grauf na flavti, Saša Vollmaierja na klaviaturah, posnetke pa je sprogramiral Miha Klemenčič. Razstava bo na ogled do 6. junija.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
