"V Maribor sem prišla, da bi Kamenčani videli, kako tukaj z Maistrom delajo"

Gostujoča umetnica tretje Rezidence za družbene spremembe 2021, ki deluje pod okriljem Pekarne Magdalenske mreže, je performerka Anja Završnik z umetniškim imenom Anja Bezlova, ki v Mariboru ta mesec raziskuje in ustvarja formo kabareta. Konec meseca, predvidoma 27. aprila, bo predstavila tudi rezultate ustvarjalnega procesa - otroško pripovedno predstavo za dva klovna, kalimbo in občinstvo ter kabaretno točko v sodelovanju s Kolektivom ZIZ, ki sicer aktivno deluje in ustvarja na področju družbeno angažiranega gledališča. Z delavnicami po metodi gledališča zatiranih in avtorskim ustvarjanjem političnih predstav ZIZ preizprašuje razmerja moči v družbi.

Anja Završnik je ulična in cirkuška performerka. V ulično gledališče se je zaljubila na Ani Desetnici kot mlajše dekle. "Takoj sem si rekla, takšno gledališče pa bi se jaz šla. Gre za javni prostor, mimoidoči ostanejo, čeprav to ni bil njihov namen. Ko je Ana Desetnica ustanovila svojo šolo, ŠUGLO, sem bila med prvimi generacijami, moja mentorja sta bila tudi Gregor Žilavec in Andrej Rozman - Roza. Pri tej šoli mi je bilo všeč, da te kar hitro vržejo na ulico in takoj dobiš izkušnje," se spominja. Nato je nadaljevala izobraževanje pri Nataliji in Ravilu Sultanovu v okviru Bufetovega Laboratorija smeha, v letih 2011–2014 pa se je izobraževala v International School of Theater Creation Helikos v Firencah. Je tudi članica gledališke skupine Globus Hystericus, ki gostuje po vsej Evropi in je letos dobilo nagrado Urbana Ljubljana za najboljšo slovensko ulično predstavo.

Osebni tabuji so tudi družbeni

V Maribor je letos prišla na povabilo ZIZ-a, kjer so se ženske v ekipi (Eva Nađ, Anamarija Nađ, Rebeca Jazbinšek Berghaus in Barbara Polajnar) odločile, da bodo delale kabaret. Anji se je to zdela super ideja, saj je že pred tem marsikomu pomagala, pa tudi kabaret je zanjo odlična forma, v kateri lahko posameznik pokaže, kaj družbenopolitično kritičnega ima za povedati. "Imam dovolj izkušenj, zato sem malce samozavestnejša prišla v Maribor in nadaljevala delo. Kabaret gradim tako, da punce pripeljejo svoje avtorsko delo, jaz pa jih vodim skozi proces. Na koncu bomo vse skupaj sestavile, končni cilj pa je seveda predstava, a tudi želja, da se same naučijo, kako delati kabaret," razloži. Barbara Polajnar dodaja, da odpirajo obe politični strani v smislu preizpraševanja leve in desne opcije, ukvarjajo pa se tudi z eksistencialnimi in ženskimi vprašanji. "Odpiramo osebne tabuje, ki so tudi družbeni. Razmišljamo o seksualnosti, kaj pomeni ženski spolni organ, pa tudi o vlogi samohranilk, ki se znotraj gledališča zatiranih še ni pojavila kot tema, ki bi jo nagovarjali preko forumske ali katerekoli druge predstave, pa je v prvi vrsti za tovrstno gledališče. Vsi vemo, da gre za tabu, ob samohranilstvu se odpre še cela vrsta vprašanj o vlogi matere in ženske, manjkajočem očetu in tako dalje. Ukvarjamo se z ženskim telesom tudi v povezavi z umetnostjo in tako naprej," opisuje Barbara Polajnar. Anja Završnik dodaja, da tudi z vlogami znotraj ženskega sveta in denimo s tem, kako sploh pojasniš feminizem. "Poznam desničarko, ki sama sebi pravi feministka, in zanimivo je videti, kako v njenem svetu kaže svoj upor proti moškemu nadvladanju. Seveda je zdaj vprašanje, kako vse to prikazati na naši, levi strani, da ni vse, kar mi mislimo, feministično, vse ostalo pa ni. Gre za vprašanje, kako v lastnem svetu ostati upornik. Kabaret niso simpatične dekline in postavni moški, ljudje bodo moralo o kakšni vsebini tudi premisliti. In tudi če imajo upor proti njej, so že dobili nekaj od umetniškega dela."

Majdina pesnitev

Anja Završnik bo v Maribor predvidoma to soboto pripeljala tudi otroško pripovedno predstavo za dva klovna, kalimbo in občinstvo, ki sicer nastaja v Ljubljani skupaj z Alenko Marinič in Justinom Durelom, že nekaj tednov pa lahko vidite in slišite njena ulična javljanja Mariborske razglednice, ko se na družbeno omrežje Facebook javlja z informaciji o generalu Rudolfu Maistru kot njen lik Majda iz Mengša. "Za Majdo sem se odločila ob proslavah v Kamniku, kjer se je Maister rodil. Najprej je bila pri spomeniku le častna četa. To se mi je zdelo zanimivo, češ zdaj pa imamo že vojsko v Kamniku. Naslednje leto je ob kamniški godbi prišla še vojaška, tretje leto, ko je prišel še policijski kvartet odigrat Zdravljico, pa je Majdi prekipelo. Ker je bilo dovolj činov na tem trgu, se je odločila, da bo naredila antiproslavo ali proslavo po svoje. In je na Trgu talcev v bližini začela zbirati podpise za prepoved vojne v Sloveniji. V nobeni ustavi namreč ni zapisano, da je prepovedana vojna na enem ozemlju, v eni državi. Pomislila je, da je to precej naivna zadeva in zakaj ne bi šli v to smer. Saj se ni treba vojskovati z orožji, ampak s papirji. In zdaj zbira podpise, se ukvarja z ekologijo, lani na primer je na Ani Desetnici na Lentu brala 70. a-člen o pitni vodi in o tem, kako imajo vsi pravico do pitne vode. Eno leto kasneje je to pereča tema. Včasih se že kar bojim te Majde," prizna Anja Završnik.

Na svojih posnetkih govori tudi o denarju za vojsko, kulturo in šolstvo. "Na primer tole služenje vojaškega roka, o čemer zdaj razmišljajo. Ne znajo drugače zbuditi domoljubja v fantih, kot da jim dajo nagrado 3100 evrov, če pridejo prostovoljno. Neverjetno je, kako lahko Majda v razglednice vkomponira leve in desne. Veliko ljudi si želi le mir in da bi bila kultura dialoga o naših različnostih. Potem pa imaš skrajneže, ki tega nočejo, zato skušam voziti sredino. V Maribor sem prišla, da bi Kamenčani videli, kako tukaj z Maistrom delajo. Zanimivo mi je, ker je Maister vsepovsod, na vsakem koraku, všeč mi je bil obisk Muzeja NO, kjer je Uroš Dokl odličen kustus in kjer imajo odličen pedagoški program za osnovnošolce in dijake. Muzej za mir pa je vsekakor Majdina pesnitev. Super mi je biti tukaj in slišati vse te zgodbe," sklene gostujoča umetnica.