Vlado Kreslin pravi, da bo v ponedeljek zvečer točno tako, kot mora biti ob kulturnem prazniku. Kulturno, a udobno in toplo. Lanski Ježkov nagrajenec bo z Malimi bogovi ponudil akustično, intimnejšo, close up izkušnjo. Komade bo prepletal s poezijo in poetičnimi vrinki. Večer se bo imenoval Poezije in res jih ne bo manjkalo, le da se Kreslinu ni treba na silo truditi, da bi se povezal s Prešernom, ker je to na svoji poti že počel. Spomnimo se njegove Vrbe na primer, Zdravljice pa seveda tudi. Koncert bo kar dolgometražen in slišati bo mogoče vse: od "must be" komadov do "takih, ki jih ne igram že od leta 1975, ker za običajne koncerte niso primerni", pravi Vlado Kreslin.
Vstopnice lahko kupite s kavča, dogajalo pa se bo v ljubljanski Švicariji.
Ekipa je velika - ob običajnem glasbenem delu še cel filmski segment, od režiserja navzdol - in delo komplicirano. "Če bi vedel, da je tako komplicirano, se ne bi še enkrat lotil," reče Vlado Kreslin. Ampak ko reče, hkrati že ve, da se v tej kulturi in v tem poslu živi od zarečenega kruha. Seveda bi se lotil, "da vsaj nekaj migamo, da ne usahnemo v depresiji" in ker "ptič mora peti". Ali prosto po Prešernu: "Komur pevski duh sem vdihnil, ž njim sem dal mu pesmi svoje."
