Za pravice otrok in živali

V pravljici o Zlatolaski in treh medvedih, kakršno sem poznala, se jeza medvedov na punčko, ki se je polastila njihove hrane in postelj, ne ohladi, zato mala nesrečnica zbeži pred njimi v gozd. Ampak to je bil res čuden iztek. Deklič se je namreč prej v tem gozdu izgubil in nikakor ni našel poti domov - kako bi jo torej zdaj? Pa še jezni medvedi najbrž ne bi ostali v hiši, si mislim. Ena od pravljic, skratka, ki je ne romantika ne holivud nista pripeljala do srečnega konca.
Nova predstava v Lutkovnem gledališču Maribor v priredbi režiserja in avtorja lutkovne predloge Silvana Omerzuja jo je. Ampak na pravi način. Tako, da ohrani pravice otrok in živali in da celo - če to pač hočemo videti - korespondira s (slovensko) aktualnostjo. Medvedi potlačijo jezo in Zlatolasko odpeljejo do doma. "Tako so oče medved, mama medvedka in mali medved Miško pospremili Zlatolasko do roba gozda. Prav do hiše niso šli, da ne bi prestrašili Zlatolaskinih staršev. Mamo in očeta je že zelo skrbelo. Ko pa jima je Zlatolaska povedala, kje je bila in kaj se ji je zgodilo, ji seveda nista verjela. Oštela sta jo, da ni lepo lagati. In obljubiti je morala, da se brez njunega dovoljenja ne bo več oddaljevala od doma." Bolje, da ji nista verjela, kot da bi poklicala medije in lovce in dosegla intervencijski odstrel, kajne?
Tudi sicer je deklica ljubiteljica narave, pozdravlja sonce, poplesuje po travniku, se brati z rožami in igra skrivalnice z zajcem. Te njene aktivnosti - torej vse, kar ni osnovno fabulativno dogajanje - pospremijo songi. Enostavne repetitivne verze je Vasko Atanasovski ulil v preproste, vendar inventivne melodije. Tudi vse druge elemente uprizoritve - režijo, vizualno podobo in igro - definirata premišljenost in čistost, elementarnost izbir. V režijskem konceptu se prepletajo pripovedni okvir, songi in igrani prizori. Naklon je resnoben s kakšnim duhovitim poudarkom (tak je zlasti doprinos zajca). Osnovni "gradbeni material" je svetel les, ob lutkah so leseni tudi oder, drevesa, dekličina hiša, žlice ... Protagonistko srečamo v dveh velikostih, njo in živalske junake pa v klasični in senčni izvedbi. Izbrano monokromnost z rahlimi niansami dopolnjujejo kostumi animatorjev in pripovedovalk, ki vračajo dogajanje v oddaljeno preteklost.
Igra Barbare Jamšek, Vesne Vončina, Maksimiljana Dajčmana in Gregorja Praha ni dramatično ekspresivna, skupaj z drugimi nivoji uprizoritve dobro vztrajajo v mirnosti. Celo oče medved se ne razjezi tako, da bi koga spravil v jok.
Predstava Zlatolaska in trije medvedi je namenjena najmlajši publiki. Zlahka bo prenesla njeno dolžino (pol ure), njeno poučnost (štetje in lepe vrednote ter manire) in njeno seriozno toplino. Hkrati tudi izvrstno dopolnjuje dosedanje poudarke sezone na mariborskem lutkovnem odru: naravni materiali kot izvir domišljije in lutkovne čarovnije, razumevajoč, vendar ne permisiven odnos do otroških napak in ozaveščen odnos otrok do drugih živih bitij.