Zakaj Maribor (še) nima mestnega kina

Mariborčani že (pre)dolgo čakamo mestni kino. In to kljub nekaterim iniciativam in tudi dvoranam, ki v mestu vežejo več generacij; kino Union smo spremenili v koncertno dvorano, Kino Gledališče v TV-studio, Kino Partizan v depoje, Udarnik pa je iniciativa Zavod Udarnik nekaj let sicer skušala oživiti, a so vse pobude padle v vodo. Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) že deset let neuspešno prodaja dvorano Udarnik. Zavod Udarnik je medtem ugasnil, del ponudbe pa so preselili v GT22 kot projekt Intimni kino. Nekaj filmske art ponudbe je na ogled še v Mariboxu.

Nizka lokalna zavest

"Tako v lokalnem kot nacionalnem smislu so pozitivni učinki delovanja mestnega kina danes neprecenljivi," pravi Nina Peče Grilc, direktorica Kinodvora, ljubljanskega mestnega kina. "Težko najdete tako enostavno priložnost, kot je ogled filma v kinu za toliko raznolikih priložnosti v razvoju družbeno-kulturnega življenja mesta. Poleg tega je mestni kino v desetih letih delovanja podvojil število predvajanih filmov, število obiskovalcev in število zaposlenih v mestnem kinu. V prvem desetletju je tako mestni kino obiskalo več kot milijon obiskovalcev, film pa je postavil ob bok drugim umetnostim, ki imajo v mestu svoje institucionalne hrame. Z ustrezno tehnično opremo danes zagotavlja izjemno raznolikost programov, z organizacijo filmskih prizorišč z več tisoč sedeži na osrednjih točkah glavnega mesta, tako na Ljubljanskem gradu kot na Kongresnem trgu, pa bogati kulturno-turistično ponudbo mesta za domače in tuje obiskovalce. Največji izziv v razvoju dejavnosti kinu predstavlja omejenost na eno kinodvorano, zato je javni zavod skupaj z ustanoviteljico razvil načrt za mestni minipleks v Podhodu Ajdovščina z več dvoranami za raznolik program in nova občinstva. Polovico sredstev letnega proračuna zavoda zagotavlja ustanovitelj, torej Mestna občina Ljubljana. Brez te temeljne podpore je razvoj filmske kulture, katere osrednji del je filmsko-kulturna vzgoja, nemogoč. Drugo polovico zagotavlja zavod z lastnimi sredstvi, od katerih je le nekaj odstotkov sredstev z razpisov ministrstva za kulturo oziroma Slovenskega filmskega centra. V tem pogledu je zunaj meja Ljubljane zavest lokalne in državne kulturne politike o pomenu in priložnostih, ki jih ponujajo mestna kina, še vedno premajhna," je prepričana.
"Aprila 2008 se je Mestna občina Ljubljana odzvala na pobude filmske stroke in zainteresirane javnosti ter sprejela za tisti čas dokaj nepopularno odločitev za ustanovitev novega javnega zavoda. Ta drzen korak ji danes zavidajo marsikatera mesta in svetovne prestolnice. Mesto je s tem (p)odprlo prostor, v katerem živi filmska umetnost in se razvija filmska kultura. Javni zavod, ki prvenstveno skrbi za prikazovanje kakovostne in zahtevnejše filmske produkcije, pa je imel tako že ob ustanovitvi zelo široko in ambiciozno poslanstvo, povezano s programi filmske in kulturne vzgoje, mreženjem vseh akterjev na področju filma v Sloveniji in razvojem kulturno-turistične ponudbe glavnega mesta," še prida Pečetova.

Prikrajšanost Maribora

Predsednica Art kino mreže Slovenija Nina Ukmar potrjuje podatke. Obisk v zadnjih letih v artkinih po Sloveniji (imamo jih 27, 24 od teh pa jih je del te mreže) izredno raste. "Seveda si želimo, da bi Maribor ta kino dobil, tudi z vidika filmske vzgoje in posledično vseh programov. To je zelo pomembno področje, ki mu namenjamo veliko pozornosti. Trenutno Art kino mreža pelje velik petletni projekt, financiran iz evropskih skladov, in ker Maribor artkina nima, je mesto prikrajšano za te aktivnosti. Pedagogi in učitelji pogrešajo tak kino, saj želijo šolarje pripeljati vanj. S filmsko vzgojo se mora nekdo ukvarjati in to počnejo v artkinih. Imamo usposobljene izvajalce in znamo svetovati, kaj so primerni filmi. Artmreža je tudi pomemben partner slovenskim filmom, hkrati pa ponuja še dodatne vsebine. Ne gre več le za ogled filma, ponudba je širša, od pogovorov do izobraževanj, navsezadnje je to prostor, kjer se ljudje lahko podružimo," še Ukmarjeva.
Režiser Matjaž Ivanišin si seveda kot marsikdo težko sploh predstavlja, da urbano okolje, kot je Maribor, mestnega kina nima. "Ne govorim le o dvorani kot taki, ampak o o širšem prostoru, možnostih druženja, kajti smo v drugačnem prostoru, kot je komercialni kino. Letni kino Minoriti je lepo pokazal, koliko ljudi je zainteresiranih za filme, ki so kurirani drugače kot filmi, ki so vsakodnevno na sporedu. Interes je in za mesto je tak kino nujen. Ne bo pa šlo brez razmisleka o tem, kdo bi sploh skrbel za program, tudi to je ključno. Naši filmi so po večini videni samo po festivalih in zelo težko pridejo v domačo distribucijo. Tak prostor bi bil dober hram za tovrstne filme, si pa ustvarjalci želimo tudi možnosti, da so naši filmi vidni. Publika sprašuje, kje naj jih vidi, pa jih ne more nikjer. Razen po internetu, ampak ne gre za to. Kino je prostor za diskusije in druženja, in če Maribor kaj nase da, bo imel artkino. S tem bi pokazal, da je mesto."

Končno delovna skupina

Lani oktobra je prejšnji župan, potem ko so mariborski festivali, kot sta Enimation ali Dokoduc zaradi neprimerne opreme že začela izgubljati točke na razpisih, vendarle ustanovil delovno skupino za vzpostavitev mestnega kina. V njej so režiser Vlado Škafar, Peter Groznik (Art kino mreža), Samo Seničar (Kino Metropol), Maja Malus Azhdari (Dokudoc), Bojan Labovič (Urad za kulturo in mladino), Miha Horvat (Ustanova Fundacija Sonda) in Rene Puhar (Društvo za razvoj filmske kulture). Doslej so se sestali le enkrat z željo, da bi strokovno legitimirali potrebo po mestnem kinu. Zdaj, po volitvah, je njihova naloga čim prej seznaniti novega župana z dosedanjimi aktivnostmi. "Prvi korak je nakup digitalnega projektorja, to bi poskušali izvesti v najkrajšem možnem času. Ko bi ga nabavili, bi lahko služil različnim filmskim dogodkom v mestu, na primer za letna kina ali različne festivale v mestu. Nato je nujna vzpostavitev rednega filmskega programa, za katerega bi skrbel denimo javni zavod. Dolgoročni cilj pa je mestni kino v Udarniku," razlaga Rene Puhar.
Mestni kino v Udarniku je bil tudi predvolilna zaveza Saša Arsenoviča. Na odgovor, kdaj se bo začela uresničevati, še čakamo.