Matic Majcen
Ljubljanska založba Studia Humanitatis bo letnik 2023 odprla s knjigo Marksistična filozofija govorice francoskega anglista, lingvista in filozofa J. J. Lecercla. Kot so zapisali ob tej izdaji, je to "knjiga, ki bo v slovenski prostor prinesla prevetritev pogleda na marksistično miselno tradicijo, hkrati pa s svojimi prodornimi polemikami vzbudila pozornost na področjih lingvistike, filozofije, sociologije kulture, primerjalne književnosti itn." Osrednje mesto med sedmimi načrtovanimi knjigami pa bosta zasedli dve s področja nacističnih študij in študij holokavsta, ki pri nas še vedno ni zapolnjeno z zadostnim številom odmevnih prevodnih del. Prva je Živali v tretjem rajhu avtorja Borie Saxa, ki sodi med vodilne učenjake na področju preučevanja živali v njihovih interakcijah z ljudmi. Sax obravnava nemški nacizem skozi prizmo živali, tako domačih kakor divjih, s čimer osvetljuje fenomen fašističnega totalitarizma z zornega kota, ki ga bralci literature o fašizmu in nacizmu večinoma niso vajeni. Druga knjiga na tem področju pa bo Uničenje evropskih Judov Raula Hilberga (1926-2007), v Avstriji rojenega judovsko-ameriškega politologa in zgodovinarja. Uničenje evropskih Judov je monumentalno besedilo, ki je izšlo v treh zvezkih in obsega več kot 1200 strani, založba pa načrtuje prevod skrajšane izdaje tega dela na približno 360 straneh. Avtor v njej sistematično in celovito osvetljuje proces uničenja evropskih Judov, fokus pa usmeri tako na krvnike kot na žrtve in tiste, ki so zgolj stali ob strani.
Pri založbi Studia Humanitatis bodo prav tako nadaljevali s prevodi knjig sociologa in antropologa Bruna Latourja, ki velja za enega najbolj citiranih avtorjev na svojem področju. V knjigi Memorandum o novem zelenem razredu se avtor sprašuje, kako ustvariti družbeni razred, ki bo okolju prijazen, in kako dati več poudarka okoljevarstvenim organizacijam, da ne bi bile le ohlapna skupina gibanj, ki se borijo za isto stvar, in pod kakšnimi pogoji bi se lahko varstvo okolja organiziralo v politiko okoli sebe.
Izmed klasikov bodo letos ponudili novo izdajo izbranih spisov Erazma Rotterdamskega, večkrat izdanih pod naslovom Hvalnica norosti, tokrat pa kot Pogovori. Gre za humanistične dialoge, ki jih je Erazem sprva zasnoval kot jezikovno vadnico, a se je nekaj desetletij pozneje zavedel, da je literarna oblika dialoga uporabna tudi za njegovo kampanjo postopnega izobraževanja vsega krščanskega sveta. Pogovori, kot jih poznamo danes, so knjiga dialogov z razvitimi liki in najrazličnejšimi temami, kot so vojna, potovanja, teologija, literatura, morala, poroka, in ponujajo v pogled v življenja ljudi vseh stanov in izkušenj, moških in žensk. Knjiga je bila velika uspešnica že v času avtorjevega življenja v 16. stoletju.
Še dlje v preteklost sega zgodovinopisno delo Zgodovina rimske družbe antičnega zgodovinarja madžarskega porekla Géze Alföldyja (1935-2011). Avtor, ki je od sredine šestdesetih let deloval večinoma na nemških institucijah in univerzah, v njej prinaša celovit, poglobljen in na obsežno avtorjevo poznavanje pisnih in epigrafskih virov oprt pregled rimske družbe, pri čemer podrobno analizira posamezne procese v njej, njen razvoj kot tudi razslojenost.
Edino delo domačega avtorja pa bo Antropologi in zgodovinarji - zadnjih 100 let Bojana Baskarja. Knjiga vsebuje izbor poglobljenih študij o znanstvenem delu in pomenu izbranih antropologov in zgodovinarjev iz časa od konca prve svetovne vojne do danes. Besedila so bila že objavljena kot spremne študije v zeleni zbirki Studia Humanitatis med letoma 1990 in 2021. V izbor je vključenih osem antropologov (Jack Goody, Alfred R. Radcliffe-Brown, Eric Wolf, Claude Lévi-Strauss, Georges Guille-Escuret, Paolo Viazzo, Philippe Descola, Marshall Sahlins) in trije zgodovinarji (Philippe Ariès, Peter Burke, Massimo Montanari).
