Jasna Marin
Rastline takrat ne dobijo dovolj svetlobe, da bi lahko živahno rasle, navsezadnje bi v kratkem dnevu tudi v naravnem okolju večina rastlin počivala. Zato bi bilo za večino – razen za tiste, ki cvetijo pozimi, kot so vijolice, kalanhoje, sobne azaleje – najbolje, da jih že jeseni postavimo v hladnejši prostor s temperaturo od 8 do 12 stopinj Celzija in jih takrat manj zalivamo. Ker takšno prezimovanje ni povsod mogoče, je treba za lončnice v stanovanju poskrbeti z drugimi ukrepi, ki pripomorejo, da rastline brez večjih težav pričakajo pomlad.
1. Pravilno zalivanje
Pozimi, ko ogrevamo domove, se relativna zračna vlažnost v prostorih močno zmanjša. Zrak je suh, kar čutimo tudi na lastni koži, navsezadnje prav pozimi porabimo za obraz, roke in telo največ vlažilnih krem. Podobno tudi rastline v kurilnem obdobju potrebujejo več vlage, vendar to ne pomeni, da jih je takrat treba bolj zalivati, prav nasprotno - zalivanja naj bo pozimi manj kot sicer. Pravilo, ki se ga je smiselno držati, je, da naj se takrat, ko zalivamo, prst temeljito prepoji z vodo, čez približno deset minut vodo iz podstavka odlijemo in znova zalivamo šele, ko se prst v lončku skoraj povsem posuši. Pretirano zalivanje brez možnosti, da bi se zemlja vmes posušila, lahko namreč povzroči gnitje korenin. Podobno pogubno je pogosto zalivanje po malem, takrat se navlaži samo zgornja plast prsti, spodnji del pa ostane presuh za normalen razvoj korenin. Zato pri zalivanju pazimo, da se zemlja dobro prepoji, odvečno vodo odlijemo in počakamo, da se prst pred naslednjim zalivanjem posuši.
2. Obvezno pršenje
Vlago, ki jo rastlinski listi pozimi potrebujejo zaradi suhega zraka, dovajajmo s pršenjem. Voda v pršilu naj bo segreta na sobno temperaturo, pršimo pa vselej dopoldan. Nekaterim lončnicam, denimo fikusom in palmam, bo prijalo vsakodnevno pršenje, medtem ko bodo tropske kakteje bodo zadovoljne, če jih enkrat mesečno poprhamo.
Nekaj pa je tudi takšnih rastlin, ki pršenja po listih ne prenesejo, mednje spadajo vijolice, gloksinije, streptokarpi, a kljub vsemu potrebujejo več vlage. Zanje je priporočljivo, da jih z okrasnim lončkom vred ali pa zgolj v sadilnem lončku postavimo na velik podstavek, v katerega smo nasuli kamne in nalili vodo. Voda naj bo le toliko visoko, da zgornja površina kamnov ostane suha, ker korenine rastlin ne smejo stati v vodi. Tako bo okrog rastlin nastala vlažna mikroklima, ki bo prijala njihovim listom.
3. Čiščenje prahu
Listi so prepredeni s številnimi porami, ki omogočajo rastlini, da diha in čisti zrak v prostoru. Že tanka plast prahu močno ovira funkcije listov. Zato je nadvse pomembno, da jih očistimo, preden jih popršimo z vodo. To seveda ne pomeni vsakodnevnega brisanja prahu, zagotovo pa bo pozimi, ko ga je v prostorih zaradi kurjave več kot sicer, liste treba očistiti približno dvakrat mesečno. Za umivanje velikih voščenih in usnjatih listov v vedro natočimo mlačno vodo, ki ji lahko dodamo kapljico ali dve biološko razgradljivega detergenta za ročno pomivanje posode. Z roko podpremo list s spodnje strani in zgornjo stran nežno obrišemo z vlažno krpo iz mikrovlaken. Potem obrišemo še spodnjo stran lista. Dlakastih listov, kakršne imajo vijolice, in s puhom poraslih listov ne umivamo, temveč jih razprašimo z mehkim čopičem ali mehko krtačko.
4. Proč od šipe
Listi rastlin, ki so v neposrednem stiku z okenskim steklom, so pozimi izpostavljeni različnim šokom. Okna predstavljajo več tveganj: če slabo tesnijo, so rastline na okenski polici vso zimo izpostavljene prepihu. Druga težava se pojavi, če so listi rastline v neposrednem stiku s hladno okensko šipo – to lahko povzroči zvijanje, deformacijo in celo odpadanje listov, zato umaknimo rastline stran od stekla. To pa še ni vse: ko pozimi skozi okna na južni ali jugovzhodni strani posijejo topli sončni žarki, lahko ti ožgejo liste rastlin, še zlasti, če se neposredno stikajo z okni. Zato jih, če opazimo, da rastline ob oknu niso v najboljši kondiciji, postavimo nekoliko stran. Dobro mesto zanje je lahko ob satiniranem ali ornamentnem steklu, ki razprši svetlobo in jo zmehča.
Zakaj odpadajo listi
Če rastlini močno odpadajo listi, preverimo, ali je morda preveč zalita, in potem pustimo, da se prst posuši. Morda pa listi odpadajo zaradi prepiha ali premalo svetlobe, zato bi lahko pomagalo, če jo prestavimo v svetlejši del prostora ali pa del prostora opremimo s posebnimi svetili, ki spodbujajo rast rastlin.
5. Prezračevanje
V stanovanju potrebujemo svež zrak, vendar moramo pri zračenju paziti, da takrat rož ne prehladimo. Pred odpiranjem okna z okenske police in z bližine okna umaknimo vse lončnice. Če prezračujemo prostore z odpiranjem balkonskih vrat, je dobra rešitev, če so velike lončnice postavljene na lesenih podstavkih s kolesci, ki jih lahko zlahka prestavimo na varno. Tam, kjer takšnih podstavkov ni in so rastline prevelike ali jih je preveč, da bi jih premikali sem ter tja, jih pred prezračevanjem pokrijemo z lahko rjuho, s čistim vrtnim pokrivalom ali pripravimo preprost zastor iz večjega kartona. Tako bomo lončnice učinkovito obvarovali pred temperaturnim šokom.
