Avgust na domačem vrtu: Poezija barv, okusov in vitaminov

Poletni meseci so namenjeni pobiranju plodov in minimalni oskrbi vrta. Če so potke in grede zastrte, to prispeva k večji vlažnosti tal in zagotavlja manj težav s plevelom. Če je zelo deževno vreme, se bodo pojavili polži, ki jih moramo odstranjevati.

Vročina rastline utrudi

Na mestih, kjer so kulture posajene preveč na gosto, se lahko hitro pojavi plesen - to velja zlasti za paradižnik, ki hitro počrni, če ni dovolj zračnosti med rastlinami. Če pa bodo nastopili dlje trajajoči vročinski valovi s temperaturo nad 35 stopinjami Celzija, poskrbimo za obilno namakanje vsaj vsak drugi dan, če ne vsak dan, saj takrat rastline skozi listje izgubljajo veliko vlage. V vročinskih obdobjih lahko opazimo tudi odpadanje cvetnih nastavkov, saj rastline ob velikem stresu laže preživijo, če "odmislijo" razmnoževanje in nadaljnji razvoj plodov. Pridelke v vročih dneh nabiramo zelo zgodaj zjutraj ali pa zvečer. To velja zlasti za listne kulture, kot sta blitva in solata, saj te izgubijo največ vode skozi liste in zelo hitro ovenijo. Medtem ko nekatere rastline v vročini "dihajo na škrge", pa drugim vroče poletje predstavlja imenitne pogoje za rast, kar velja za bučke, paprike, jajčevce, lubenice, melone, paradižnike.

Rdeči kralj vrtov

Paradižnik je prišel v Evropo po velikem odkritju Amerike in je na krožnike prebivalcev stare celine prinesel polnost okusa, ki se ga veselimo zlasti v poletnih mesecih. Če prerežemo paradižnik vodoravno, njegova notranjost razkrije, da je sestavljen iz štirih prekatov, podobno kot človekovo srce. Tako že njegova oblika in barva namigujeta, da bi lahko bil rdeči sadež primerno živilo za ta notranji organ, ki nam poganja kri po žilah. Ker paradižnik vsebuje vitamine A, C in E ter minerale kalcij, magnezij, železo, zares spada med varovalna živila za srce. Podobno kot številne druge vrste poletne zelenjave paradižnik vsebuje veliko tekočine. Sestavljen je iz 94 odstotkov vode, enega odstotka beljakovin, 0,3 odstotka maščob in štirih odstotkov ogljikovih hidratov. Paradižnik zaradi visoke vsebnosti likopena velja za močan antioksidant, ki naj bi zniževal raven holesterola LDL in zmanjšal tveganje za možgansko kap, srčni infarkt, krhke kosti in več vrst raka. V poletnih mesecih uživanje paradižnika osvežuje, ugasi žejo in spodbuja tek. Če pijete sok iz sveže stisnjenih plodov, vas bo sok prijetno poživil, pa še precej bolj zdrav je kot kava. V njem je tudi delež sladkorjev, ki je za sladkorne bolnike lahko hitro previsok, zato za večerjo paradižnikova solata ni najboljša izbira. Zvečer si raje privoščite skledo zelene solate, ki vam bo podarila miren spanec.

Špinača, berivka, raštika ...

Gredice se julija in avgusta ponekod že izpraznijo, zato lahko tja posejemo berivko, špinačo, tudi raštiko. Raštika (Brassica oleracea var. viridis) je zanimiva zelenjava, ki jo imenujemo tudi listni ohrovt ali listno zelje. Še julija lahko posejemo semena, iz katerih vzgojimo sadike, ki jih posadimo na prosto do konca poletja. Ta zelenjava vsebuje izjemno veliko mineralov, najboljša pa postane po prvi slani. Raštika se obira čez zimo, saj dobro prenaša zelo nizke temperature. Liste lahko uživamo presne ali kuhane, nekateri jih uporabljajo tudi za pripravo sarme. Če želimo, da se katere zelenjavne grede spočijejo pred prihodnjim letom, lahko posejemo mešanico rastlin za zeleno gnojenje. Avgusta na vrtu sejemo tudi kitajsko zelje in črno redkev, konec meseca pa sledi sejanje motovilca in pozne špinače ter brstičnega ohrovta. Sadimo lahko še sadike zimskega pora, komarčka in zimske endivije.

Krepitev pred glivičnimi boleznimi

Za poletno krepitev rastlin lahko uporabite žajbljev čaj, sodo bikarbono, pelin, drobnjak in rman. Ukrepe bi bilo dobro začeti že junija, ampak tudi če začnete zdaj, bo to koristno, rastline bodo bolj krepke in vitalne. Priporočamo škropljenje z žajbljevim čajem vsakih pet dni in po močnejših padavinah. Čaj pred škropljenjem po rastlinah obvezno ohladimo, škropimo pa po tleh okrog rastline in po listih. Žajbljev čaj okrepi rastlinsko odpornost pred krompirjevo plesnijo na paradižniku in krompirju, koristen je kot preventiva tudi pred drugimi boleznimi, ki jih povzročajo glive. Učinkoviti za krepitev rastlin so tudi kupljeni ekološki pripravki, izdelani na osnovi fino mlete naravne gline - ti povečujejo odpornost in vitalnost rastlin.

Gosenice v vrtu

V zelenjavnem vrtu poleti zasledimo gosenice kapusovega in repnega belina, raznih sovk in kapusovega molja. Škodljivke objedajo liste in druge dele rastlin, nekatere se lahko zavrtajo tudi v notranjost glav in poleg objedanja rastline tudi onesnažijo z iztrebki. Zato je treba nasade kapusnic redno pregledovati. Kapusova sovka je med več vrstami sovk najbolj nevarna. Sovke so nočni metulji rjave barve. Gosenice so "mesnatega" videza, zrastejo do štiri centimetre in s starostjo spreminjajo barvo, od sivo-zelenkaste in rjave do črne. Gosenice prvega rodu junija in julija objedajo listje, gosenice drugega rodu pa se od avgusta naprej zavrtajo v glave. Proti sovkam pomaga, če tla okrog rastlin škropimo s pelinovim ali vratičevim čajem. Pomagajo tudi mešani posevki. Jajčeca pobiramo redno s spodnje strani listov. Za preprečevanje odlaganja jajčec je dobro, da preko nasada kapusnic napnemo mrežo proti insektom. Metulji kapusovega molja prvič letajo maja, drugič julija in tretjič avgusta. Gosenice so velike do 1,2 centimetra, zelene barve, v začetku s črno glavo, kasneje pa z rjavo. Gosenice obžirajo listje s spodnje strani, gornja povrhnjica vsaj na začetku ostane. Največ škode povzročijo v obdobju, ko ima zelje že oblikovane glave, in sicer zaradi poškodb in iztrebkov gosenic, ki znižajo tržno vrednost zelja. Pomagamo si tako, da kapusnice sadimo bolj zgodaj in redno odstranjujemo plevele. Kmetje ostanke kapusnic tudi globoko zaorjejo.

Žetev in spravilo zelišč

Po starem izročilu velja, da so dnevi od 15. avgusta do 12. septembra najprimernejši za pobiranje zdravilnih zelišč. V tem obdobju namreč cvetijo arnika, šentjanževka in baldrijan in so takrat najbolj polni z zdravilnimi snovmi. Na zeliščnem vrtu avgusta pobiramo tudi timijan, žajbelj, šetraj, pehtran, luštrek, majaron, meliso in komarček. Zelišča in začimbe žanjemo zjutraj, takoj po tem, ko se rosa posuši, in jih zvežemo v snopiče ter obesimo na suho in senčno mesto. Posušene shranimo v papirnate vrečke, da bomo pozimi imeli veliko čajev in suhih začimb za začinjanje jedi. Tudi peteršilja je zdaj na vrtovih več, kot ga lahko uporabimo. Zato lahko lističe peteršilja sesekljamo in z njimi napolnimo modelčke za led ter dodamo nekoliko vode. Zamrznjene kocke nato spravimo v plastično vrečko, da jih bomo lahko pozimi uporabljali pri kuhanju.

Sadni vrt

Potem ko maline odrodijo, poganjke odrežite pri tleh. Izjema so maline, ki rodijo dvakrat. Teh do konca jeseni ne režite. Julija zorijo borovnice. Pobirajte zgolj tiste, ki so zares zrele, kajti obrane zelene borovnice naknadno ne bodo dozorele. Ko oberete višnje, je treba drevesom porezati poganjke, ki so to leto rodili, do močnejše razvejitve. Lotovkam porežite šibke in viseče veje ter razredčite gosto krošnjo, vodoravne poganjke pa pustite, ker bodo prihodnje leto obrodili. Drugim vrstam višnje zgolj razredčite krošnje. Poleti se obrezujejo tudi češnje. Razredčite pregoste ter odrežite bolne in slabotne veje, rane pa namažite s cepilno smolo. Da bi plodovi kivija dobili dovolj sončnih žarkov za lažje zorenje, odrežite liste okrog plodov.

Navdihujoč in zdravilen ameriški slamnik

Med privlačne cvetlice poletja spada ameriški slamnik, ki dobro prenaša sušo in vročino. Rastlina začne cveteti v zgodnjem poletju in nas razveseljuje s cvetovi vse do septembra in celo oktobra. V višino zraste tudi do 1,2 metra, dobro uspeva v ilovnatih in ilovnato-peščenih tleh, kjer uspešno prenaša sušna obdobja, a je obenem hvaležna, če jo občasno zalijete. Najlepše cveti na sončni legi, kjer jo lahko sadite v večje skupine, tako se bodo cvetovi čez poletje razprli kot pisan val. Slamnik lahko kombinirate z okrasnimi travami, veliko peščenico (Ammi majus), lisičjerepim ječmenom (Hordeum jubatum), možino (Eryngium sp.). Osnovna različica ameriškega slamnika je Echinacea purpurea s škrlatno obarvanimi cvetovi, ki se uporablja v zdravilstvu, saj ima ugodne učinke na imunski sistem. Škrlatni različici slamnika je sledila bela, nato so žlahtnitelji vzgojili na stotine okrasnih sort z najrazličnejšimi oblikami in barvami cvetov, le modre, črne in vijolične še ni med njimi. Razmnožujete jo lahko s semeni ali z delitvijo odrasle rastline, ki jo presadite jeseni. Iz osnovne vrste ameriškega slamnika (in ne iz okrasnih sort) lahko izdelate domačo tinkturo za krepitev zdravja. Ta se pripravlja, ko so cvetovi v polnem razcvetu. Takrat odrežete stebla z listi in cvetovi. Nato z zelo ostrim nožem ali sekljalnikom na drobno zrežite vse dele rastline, jih zalijte z žganjem iz sadja s približno 55 odstotki alkohola, primešajte nekaj žlic medu, ki ga poprej segrejete na 40 stopinj Celzija, zatem steklenico postavite v senco, nikakor na sonce. Po štirih dneh se izlužijo zdravilne učinkovine, takrat se lahko tinktura precedi in shrani v stekleničke. Pripravek uporabljajte v obdobju prehladov.

Rastline za žive meje

Od sredine avgusta bo čas za presajanje rastlin, ki čez zimo ohranjajo iglice in liste. Sem spadajo vsi vednozeleni listavci, med njimi tudi lovorikovec in rododendron, in iglavci, kot je tisa. Avgustovsko zgodnje sajenje je pomembno, da se lahko rastline do jeseni dobro ukoreninijo. Za sajenje izkopljite sadilno jamo ali jarek, ki je približno dvakrat večji od koreninske grude. Jamo dobro zalijte, da v njej stoji voda, nato vanjo položite koreninsko grudo rastline, jo zasujte z zemljo in utrdite tako, da tla pohodite. Po presaditvi več tednov redno zalivajte tla okrog rastline, dokler se korenine dodobra ne vrastejo v zemljo. Zimzelene rastline, ki že dalj časa rastejo na vrtu, avgusta strižemo. Striženje naj poteka v oblačnem vremenu.

Cvetoče veselje na balkonih

Pokončnim in visečim pelargonijam, surfinijam, petunijam in še kakšnim drugim balkonskim rožam redno odstranjujmo stare cvetove in semenske čašice ter ovenele liste. Vodi, s katero zalivamo balkonske rastline, vsak teden dodajmo gnojilo za cvetenje, surfinijam pa dodajamo železo, da listi ohranijo temnozeleno barvo. Kdor ima veselje s pripravo potaknjencev doma, se lahko že loti pomlajevanja fuksij, pelargonij in marjetk. Do konca avgusta še zadnjič pognojimo posodovke, potem pa bo treba z gnojenjem prenehati, da bodo poganjki rastlin še pred zimskim počitkom dozoreli.