Jasna Marin
Avgusta pobiramo krompir, paradižnik, papriko, jajčevce, rdečo peso, grah, fižol ... Česen in čebulo bo kmalu treba pospraviti. Česen začnemo pobirati, ko je listje rumeno in se del nad glavico začne sušiti, čebulo pa takrat, ko se listje pri več kot polovici rastlin poleže. Obe vrtnini pobiramo v suhem vremenu, po luninem koledarju ob dnevih za koren in ob padajoči luni.
Setev za zimo
V začetku meseca še sejemo kitajski kapus, do sredine meseca ga tudi presajamo. Do sredine avgusta lahko sejemo letne solate, med katerimi so zlasti priporočljive mehkolistne sorte in gentila. Do konca meseca še sejemo nizek stročji fižol. Če bo nastopila vročina, vse setve zasenčimo in redno zalivamo - tudi dvakrat na dan, če je potrebno.
Za pridelek še pred koncem jeseni sejemo v prvi polovici avgusta rukvico, kolerabico, repo in blitvo. Tudi s sadikami nekaterih vrtnin se je dobro oskrbeti in jih posaditi na vrt – avgusta sadimo sadike cvetače in brstičnega ohrovta.
Čeprav je vrhunec poletja, je treba misliti tudi že na zimo. Konec avgusta posejemo prvi motovilec in špinačo, čebulo majski srebrnjak. Sejemo lahko še peteršilj, da ga bomo pozimi lahko imeli v rastlinjaku ali v loncu v svetlem neogrevanem prostoru v stanovanju. Proti koncu meseca ponovno pričnemo sejati rukole in azijske listnate zelenjave, takrat sejemo tudi zimski portulak.
Kapusnice varne pred gosenicami
Metulj kapusovega belina konec julija in avgusta izlega jajca na spodnji del listov kapusnic, iz jajčec pa se kasneje razvijejo požrešne gosenice. Da bi metulja odvrnili od kapusnic, lahko rastline poškropimo z izvlečkom iz paradižnikovih listov. Dve pesti svežih listov in odlomljenih stranskih poganjkov zmečkamo in namočimo v dva litra vode za tri ure. Precedimo in poškropimo proti metuljem in gosenicam kapusovega belina. Škropljenje ponovimo enkrat tedensko.
Osvetljenost plodov
Paradižnik ter zimske in jedilne buče potrebujejo med zorenjem veliko sončne svetlobe, vendar so njihovi plodovi pogosto v senci listov. Ko se rast upočasni, je priporočljivo odstraniti nekaj listov, ki mečejo senco na plodove. Pri paradižniku odstranimo spodnje liste, da bodo najprej dozorele spodnje gruče plodov. Pri jedilnih bučah pa lahko v avgustu odstranimo vse liste, ki mečejo senco na plodove.
Žetev zelišč
Po starem izročilu velja, da so dnevi od 15. avgusta do 12. septembra najprimernejši za pobiranje zelišč. V tem obdobju cvetijo arnika, šentjanževka in baldrijan in so takrat najbolj bogati z zdravilnimi snovmi.
Na zeliščnem vrtu avgusta pobiramo tudi timijan, žajbelj, šetraj, pehtran, luštrek, majaron, meliso in komarček. Zelišča in začimbe žanjemo zjutraj, takoj po tem, ko se rosa posuši, in lističe razprostremo na čisti papir ali v zračen zabojček, lahko takšnega, ki je opremljen z mrežico, ter sušimo v zračnem, suhem in senčnem prostoru. Zmeraj pobiramo samo zdrave dele rastlin. Peteršilja je zdaj na vrtovih več, kot ga lahko uporabimo. Njegove lističe lahko sesekljamo in z njimi napolnimo modelčke za led ter dodamo nekoliko vode. Zamrznjene kocke nato spravimo v plastično vrečko, da jih bomo lahko pozimi uporabljali pri kuhanju. Tudi sajenja nekaterih zelišč se lahko lotimo konec meseca. Takrat posejemo krebuljico, krešo, dihnik, koper, da bomo že jeseni pobirali pridelek. Od dvoletnih zelišč avgusta sejemo peteršilj in kumino.
Sadni vrt
V sadovnjakih avgusta dozorevajo slive, breskve, marelice ter zgodnja jabolka in hruške. Zgodnje sadje sproti pojemo ali uporabimo, ker je manj obstojno kot jesenski plodovi. Pri poznih jablanah in hruškah preverimo, kako se razvijajo sadeži, in s palicami podpremo veje, ki se pod težo plodov močno povešajo, slabše plodove pa odstranimo, da se bodo preostali lepše razvili.
Na sadnem drevju s prebujno rastjo avgusta še izvajamo poletno rez. Enoletne pokončne poganjke odstranjujemo postopoma ali jih upogibamo za nov rodni les. Odstranimo divjake vsak dan na eni veji in vsak teden očistimo divjakov en del drevesa, da se drevo ponovno ne odzove na intenzivno rez. Avgust je primeren za obnovitev jagodnih nasadov. Starim sadikam tik ob matični rastlini odščipnemo stranske poganjke. Tako bo matična rastlina dobila več hrane in bo prihodnje leto obilno rodila, bo pa zagotovo pomagalo, če jih po prvem dežju pognojimo z gnojilom za jagode. Prav tako bo od sredine avgusta čas za sajenje mladih jagod. Zanje izberemo sončno rastišče, ki ga obogatimo s kompostom. Grede naj bodo nekoliko privzdignjene, lahko so tudi zastrte s črno juto, ki prepušča in zadržuje vodo v tleh ter obenem zavira razraščanje plevela. Jagodne sadike naj bodo zdrave in z močnim koreninskim sistemom. Rozge malin, ki so obrane in ne bodo več rodile, izrežemo. Škarje pristavimo ob rozgo pod površino tal, s čimer bomo preprečili obolevanje za malinovo sušico, porezane rozge pa odvrzimo v smeti. Da bi bilo prihodnje leto veliko pridelka, na tekoči meter pustimo od osem do deset mladih poganjkov in jih privežimo ob špalir.
