Brez zaščite ne gre: Negujmo les na prostem, da bo dolgo lep

Sčasoma se spremeni njegova barva, površina postane reliefna, nato se pokažejo razpoke. Da bi neželene spremembe ublažili, je priporočljivo les zaščititi z ustreznimi premaznimi sredstvi.

Pogosto se ljudje sprašujejo, na koliko časa bi bilo dobro površinsko zaščititi les, ki ga imamo na prostem in je tako neposredno izpostavljen vremenskim vplivom. Henri Štruklec iz podjetja Spekter Žalec opozori, da je les kot naravni material podvržen staranju in propadanju, glede na temperaturne pogoje in vlago se ves čas krči in razteza. "Napadajo ga številni mikroorganizmi, kot sta trohnoba in plesen," poudari Štruklec. V podjetju Helios pa opozorijo, da tudi naravna odpornost oziroma trajnost naših drevesnih vrst ni ravno velika, še posebno ne smreke in jelke, ki se pri nas največ uporabljata za gradbeni in konstrukcijski les ter stavbno pohištvo. S primerno zaščito lahko odpornost lesa povečamo, z rednim obnavljanjem pa trajnost lesa podaljšujemo. Zato je odgovor na zgornje vprašanje jasen - zaščito je treba obnoviti na približno dve do štiri leta. Lahko pa na lesu naredimo enostaven poskus: na površino kanemo kapljico vode, če kapljica ostane na površini, je les še dovolj zaščiten, če pa se vpije v les, ga je treba zaščititi oz. premazati, pove Štruklec. Je pa trajnost premaza odvisna od številnih dejavnikov, in sicer od kakovosti zaščitnega sredstva, števila oziroma debeline nanosov ter vrste in kakovosti lesa, pojasnijo v podjetju Helios. Močan vpliv ima tudi lega lesenega elementa, še dodajajo, kajti bolj ko je obrnjen proti jugu ali zahodu, bolj je izpostavljen propadanju.

Impregnacija ščiti pred biološkimi škodljivci

Običajno je dovolj, da površino operemo z vodo, ki ji dodamo malo detergenta, jo osušimo, rahlo obrusimo ali skrtačimo za boljši oprijem in nanjo nanesemo nov sloj premaza. Praviloma zadostujejo dva ali trije nanosi, odvisno od vrste zaščitnega sredstva. Obstojnost premaza lahko podaljšamo, če površino leto pozneje premažemo še z enim tankim slojem in tako saniramo vse poškodbe in mikrorazpoke, ki so medtem nastale, svetujejo Heliosovi strokovnjaki. "Kadar pa je premaz tako načet, da moramo njegove ostanke popolnoma odstraniti, je potrebna celovita zaščita lesa, pod katero pojmujemo konstrukcijsko, kemično in površinsko zaščito," razložijo Heliosovi strokovnjaki. Pri tem na očiščen les najprej nanesemo biocidno impregnacijo. Biocidni impregnacijski pripravki, ki jih nanašamo s čopiči, so na splošno namenjeni za osnovno, preventivno zaščito lesa, ki bo stal na prostem. Les ščitijo pred biološkimi škod­ljivci, to je pred modrenjem, glivami in insekti. Prav tako impregnant strokovnjaki priporočajo kot prvi nanos za zaščito lesa, ki je posredno ali neposredno izpostavljen vremenskim vplivom in propadanju, torej za lesena okna, vrata, ograje, brunarice, ute, vrtno pohištvo, nadstreške ...​

Lazurni ali prekrivni premazi

Po impregnaciji je nadaljnja obdelava lesa odvisna predvsem od želja uporabnikov glede končnega videza površine. Izbirati je mogoče med lazurnimi premazi, pri čemer naravna tekstura lesa ostane vidna, ali pokrivnimi premazi, s katerimi popolnoma prekrijemo teksturo lesa. Tako eni kot drugi pomenijo zadostno zaščito pred vremenskimi vplivi. Upoštevati je treba le navodila proizvajalcev, saj si premazi med seboj niso enaki in se tudi postopki dela lahko razlikujejo. Kot pojasni Henri Štruklec iz podjetja Spekter Žalec, bo lazura na lesu naredila tanek elastičen film, ki ščiti pred prodiranjem vode v lesene pore in drugimi vplivi okolja. Za daljšo obstojnost priporoča izbor močnejših in intenzivnejših tonov, ki so odpornejši proti sončnim žarkom. Skozi svetlejše prozorne tone namreč UV-žarki prej prodrejo in les tudi prej načnejo. Če les obnavljamo pravočasno, je dovolj en sam nanos, svetujejo v Heliosu. Dva vzdrževalna nanosa nanesemo le, če zamudimo pravi čas za obnavljanje in je premazni sistem utrpel že preveliko škodo.

Oljenje lesa na terasi

Na vprašanje, ali se zaščita in nega lesenih tal na terasi razlikujeta od zaščite in nege na primer lesenega nadstreška, v podjetju Grama pojasnijo, da je postopek pri vseh izdelkih iz lesa, ki so na prostem, enak. Razlika je le v premazih, poudarijo Gramini strokovnjaki in priporočajo, da se za zaščito lesenih teras izberejo bodisi premazi bodisi olja. Je pa interval obnavljanja, še trdijo, na terasah pogostejši kot drugod, saj so te površine bistveno bolj izpostavljene vremenu in obrabi. Vsa zunanja lesena tla iz naravnega materiala se po besedah Henrija Štrukleca z leti spreminjajo in posivijo ali potemnijo. "To lahko upočasnimo z ustreznimi lazurami ali oljem. Olje ohrani prvotni videz lesa in ga dodatno impregnira," poudari sogovornik. Da je oljenje zelo priporočljivo za tla na terasah, se strinjajo tudi v podjetju Helios: "Z oljenjem lesa ne zapremo, površina je prepustna za vodno paro, kar omogoča, da les diha. To pa pomeni, da se njegova naravna vlažnost uravnava z okolico, obdelani površini pa daje naraven otip." Oljenje je zelo primerno za trše in odpornejše vrste lesa, kot so tik, macesen in hrast. Postopek oljenja v Heliosu opišejo takole: "Pred nanašanjem površino lesa fino obrusimo in odstranimo ves lesni prah. Olje nanesemo v izdatni količini s krpo, čopičem ali valjčkom na dobro osušeno površino. Po približno 15 minutah površino obrišemo s čisto vpojno krpo, da odstranimo odvečno olje. Za boljšo obstojnost lesa po 24 urah postopek ponovimo. V normalnih pogojih, ko je temperatura zraka 20 stopinj Celzija, se premaz posuši v 24 urah. Pri nižjih temperaturah in višji zračni vlagi pa se čas sušenja podaljša." Prednosti oljenja se, kot pravi Štruklec, pokažejo že takoj, predvsem pa pridejo do izraza na dolg rok. Na ta način namreč zaščitimo površino lesa in mu zagotovimo daljšo obstojnost, poleg tega lahko po dobro negovani terasi brez skrbi hodimo tudi bosi, sklene sogovornik iz podjetja Spekter Žalec.