Jasna Marin
Če si želite drugačne, bolj razgibane podobe žive meje, imate na voljo številne možnosti, kako oblikovalsko poudariti okolico.
Od klasike k posebnostim
Resda najpogosteje vidimo trapezasto in zaobljeno obliko rezi. Trapezasta oblika velja za optimalen profil rezanja mejice. Ker je živa meja navzgor vse ožja, dobijo tudi spodnje veje dovolj svetlobe in ne ogolijo tako hitro. Grmovje, ki prav tako uspeva v senčni legi, kot na primer gaber, tisa in pušpan, je mogoče obrezati tudi v obliki pravokotne škatle.
Zaobljen profil je najbolj primeren za rastline, ki rastejo na široko, na primer lovorikovec, fotinija in liguster. Tudi ta oblika naj bo zaradi boljšega vpada svetlobe navzdol širša. Tega bodo še posebno vesele rastline, ki imajo rade sonce, kot denimo češmin.
Namesto klasične rezi lahko zeleno mejico postrižete valovito ali pustite posamezne poganjke rasti in jih porežete v majhne krošnje, ki bodo sčasoma postale večje. Morda na delu žive meje oblikujete lok, ki bo ustvaril vtis portala, ali izrežete odprtine, ki kakor okna skrivnostno vabijo, da se sprehajalec ozre, kaj je na drugi strani.
Redno striženje in gnojenje
Žive meje iz hitro rastočih rastlin je treba obrezovati dvakrat do trikrat na leto. Spomladi je tudi čas za gnojenje žive meje. Uporabite lahko kompost ali druga organska gnojila, lahko pa tudi specialna mineralna gnojila.
Cvetoča mejica
Kdor želi svoje zemljišče obdati s cvetočimi grmovnicami, naj ima vselej v mislih, da večina grmov cveti samo nekaj tednov. Cvetoči grmi običajno potrebujejo tudi več prostora, saj jih ni mogoče porezati v ozke stene. Dobro je izbrati vrste, ki dokaj dobro prenašajo rez, kot so forsitija, medvejka in glog. Najbolje pa je že pri zasajanju žive meje poskrbeti, da bo za cvetoče grme dovolj prostora. Poleg tega ni treba, da je celotna živa meja iz ene rastlinske vrste. Cvetoče grme posadite kot vmesni dekorativni element, ki mestoma prekine zimzeleno ali listopadno živo mejo.
