Jasna Marin
V zimskih dneh, ko redkeje odpiramo okna, lahko zrak v prostorih hitro postane postan in suh. Formaldehid, benzen, toluen in nekatere druge škodljive snovi, ki se zadržujejo v stanovanju, lahko izzovejo utrujenost, glavobol, skelenje oči in motnje v koncentraciji. Z rednim prezračevanjem prostorov sicer poskrbimo za kratkotrajno izboljšanje prostorske klime, še bolj prijetno pa nam bo, če dom opremimo z zelenjem, ki poveča zračno vlažnost in očisti zrak škodljivih delcev.
Čiščenje zraka
Rastline s svojo sposobnostjo čiščenja zraka in zagotavljanja višje zračne vlažnosti lahko bistveno omilijo zgoraj opisane težave, ki se pojavljajo pri ljudeh v zaprtih prostorih. Raziskave vesoljske agencije Nasa so pokazale, da so nekatere rastline pri pretvorbi ogljikovega dioksida v kisik bolj učinkovite kot druge. Pa tudi, da te rastline opazno znižujejo vsebnost škodljivih mikrodelcev v zraku. Ko so te rastline za nekaj dni postavili v zaprt prostor, so pri ljudeh, ki so sodelovali v tem poskusu in po nekaj dneh vstopili tja, težave s sluznico dihal in glavobolom ponehale.
Učinkovite sobne rastline
Rastline, ki so jih znanstveniki uporabili za poskus, so v 24 urah iz zraka prečistile kar 87 odstotkov škodljivih snovi. Proces filtracije pri rastlinah poteka preko listov, korenin in bakterij, ki živijo na rastlinah in v zemlji ter strupe spremenijo v hrano. Poglejmo, katere rastline najučinkoviteje filtrirajo posamezne strupene snovi.
Pri filtriranju formaldehida so zelo učinkoviti filodendron, kosmuljka (Chlorophytum comosum) in rumeni potos (Scindapsus aureus). Formaldehid je kemična snov, ki jo ponekod še uporabljajo v proizvodnji izolacijskih pen, umetnih talnih oblog, najdemo pa ga tudi v nekaterih čistilih in lepilih. Značilno zanj je, da draži sluznico, povzroča glavobole, dihalne težave, dermatitis, izzove lahko tudi hujše zdravstvene težave.
Za učinkovite čistilce benzena – benzen je topilo, ki se pogosto uporablja v proizvodnji detergentov, barv, plastike, gume – štejejo dracene, spatifil, rumeni potos in cvetoče gerbere, posajene v lončkih.
Navadni bršljan, difenbahija in zmajevka (Dracaena sp.) najbolje prečistijo zrak, nasičen s toluenom in ksilenom. Toluen najdemo v laku za nohte, parfumih, plastičnih steklenicah za vodo, barvah, cigaretnem dimu. Ksilen se izloča iz cigaretnega dima, lakov, sredstev za odstranjevanje barve in rje ter slabo vpliva na naše počutje.
Zrak v zaprtih prostorih temeljito očistijo tudi kencija (Howea forsteriana), gorska palma (Chamaedorea elegans), fikusi, bršljani, filodendron, spatifil, taščin jezik (Sansevieria tifasciata), gnezdasti sršaj (Asplenium nidus), aloja (Aloe vera), pavji rep (Calathea makoyana) in maranta (Maranta leuconeura).
Zviševanje zračne vlage
Pozimi, ko ogrevamo prostore, se zrak hitro osuši, kar lahko povzroči suhost sluznice, draženje oči in suho kožo. Večina ljudi se pri običajni sobni temperaturi najprijetneje počuti, če je relativna zračna vlažnost med 30 in 60 odstotki. Žal pa vrednost pozimi marsikje pade pod 30 odstotkov.
Lončnice, zlasti tiste, ki veljajo za velike porabnice vode, lahko zvišajo stopnjo relativne zračne vlage v prostoru tudi za 15 odstotkov. Med najučinkovitejše rastlinske vlažilce zraka spadajo razne vrste praproti, kot je denimo luskasta praprot (Nephrolepis exaltata), navadna sobna lipa (Sparmannia africana), papirjevec (Cyperus papyrus), bambusi in živkasta kosmuljka (Chlorophytum comosum).
