Ob ekonomskem in praktičnem vidiku ogrevanja moramo upoštevati tudi vplive na okolje in podnebje.
Ogrevanje in priprava tople vode namreč predstavljata daleč največji vir izpustov v gospodinjstvih in sicer kar 65 %, če pri tem upoštevamo tako posredne kot neposredne izpuste toplogrednih plinov (TGP). Neposredni izpusti nastanejo zaradi zgorevanja goriv v gospodinjstvih in predstavljajo 5 % izpustov TGP v Sloveniji, medtem, ko so posredni izpusti posledica rabe električne energije in daljinske toplote v gospodinjstvih. Izpusti iz rabe električne energije in daljinske toplote nastajajo v obratih, kjer se proizvajata.
Največ k izpustom iz ogrevanja in priprave tople vode v gospodinjstvih prispeva uporaba kurilnega olja; sledita električna energija in daljinska toplota. V zadnjih desetih letih so se izpusti znižali za skoraj četrtino.
Načrt zmanjšanja izpustov
Slovenija mora do leta 2030 izpuste dodatno zmanjšati, še večje zmanjšanje pa je potrebno do leta 2050, ko si je Slovenija za cilj zadala, da bo izenačila izpuste in ponore, oziroma, da bo dosegla podnebno nevtralnost. Do leta 2050 se morajo izpusti iz gospodinjstev tako znižati za več kot 90 %, in sicer tako neposredni kot posredni.
Pravilni ukrepi
Za zmanjšanje neposrednih izpustov iz ogrevanja in priprave tople vode v gospodinjstvih obstajata dva sklopa ukrepov:
• povečanje energetske učinkovitosti stavb (npr. dodatna izolacija fasade, zamenjava oken z učinkovitejšimi itd.),
• zamenjava energenta za pripravo tople vode in toplote za ogrevanje.
Če se osredotočimo na drugi sklop, je smiselno poudariti, da je pravilen vrstni red izvajanja ukrepov v stavbah naslednji: najprej moramo izboljšati energetsko učinkovitost, saj se s tem zmanjša potrebna moč naprave za pripravo toplote, kar vpliva tudi na višino investicije, potrebne za zamenjavo energenta.
Zmanjšanje posrednih izpustov dosežemo z zmanjšanjem rabe električne energije in daljinske toplote v gospodinjstvih ter z opuščanjem fosilnih goriv v proizvodnji električne energije in daljinske toplote.
Izbira ogrevalnega sistema
Z ekonomskega vidika je izbira ogrevalnega sistema in energenta dokaj jasna; toplotna črpalka ali kotel na lesno biomaso, pri čemer lesna biomasa zahteva dodatne aktivnosti za pripravo in doziranje, pri nepravilni rabi pa hkrati prispeva k slabši kakovosti zraka.
Pri toplotni črpalki teh težav ni, se pa lahko soočamo s problemom nepredvidljivih cen električne energije.
Tretja opcija je priklop na sistem daljinskega ogrevanja.
Po Raziskavi REUS 2022 kurilno olje v enodružinskih stavbah uporablja še 20 % gospodinjstev, zemeljski plin jih uporablja 7 %, v večstanovanjskih stavbah pa plin uporablja 23 % gospodinjstev, kurilno olje pa 8 %.
Najnižji izpusti pri uporabi lesa ali toplotne črpalke
Kako se različni energenti odrežejo, če primerjamo njihove posredne in neposredne izpuste TGP? Za analizo smo izpuste toplogrednih plinov, ki nastanejo pri uporabi naprave, preračunali na enoto toplote, ki jo naprava proizvede in ki jo potrebujemo za ogrevanje stanovanja oz. pripravo tople vode. Če primerjamo nekaj najpogostejših možnosti za gospodinjstva, vidimo, da najvišji izpusti nastanejo pri uporabi kurilnega olja, kateri sledi neposredna uporaba električne energije, saj se približno tretjina električne energije v Sloveniji trenutno pridobiva iz premoga. Utekočinjen plin in zemeljski plin imata podobne specifične izpuste, najnižji izpusti pa nastanejo pri uporabi lesa ali toplotne črpalke.
Usmeritve
Postopoma bodo morala vsa gospodinjstva kotle na fosilna goriva zamenjati s kotli na les ali toplotnimi črpalkami, oziroma se bodo morala priklopiti na sisteme daljinskega ogrevanja. V tabeli Izpusti toplogrednih plinov na enoto proizvedene toplote daljinski sistem ni vključen: izpusti takšnega sistema so trenutno primerljivi z ogrevanjem z neposredno rabo električne energije, v prihodnje pa se bo z opuščanjem fosilnih goriv njihov ogljični odtis postopoma zmanjševal in leta 2050 dosegel zelo nizke vrednosti.
Če torej danes razmišljate o izbiri novegaga ogrevalnega sistema, so usmeritve jasne, v prednosti sta toplotna črpalka in kotel na lesno biomaso. Pri odločitvi pa upoštevajte še, kaj je bolj priročno, morebitne težave pri oskrbi z električno energijo zaradi slabega omrežja ter strošek energenta. To je še posebej težka naloga, saj se cene lahko hitro spremenijo, kot to vidimo danes pri cenah plina in elektrike.
(Članek je omogočil MOP ARSO v sklopu ozaveščanja in informiranja o podnebnih spremembah z uporabo kazalcev okolja in Poročila o stanju okolja 2022.)
