Kako se v kopalnici izogniti površinam, na katerih se nabira umazanija

Vsaka gospodinja se bo strinjala, da v stanovanju skoraj največ pozornosti posveča čiščenju kopalnice in stranišča. Ne samo, da se v urejeni in čisti kopalnici dobro počutimo, ampak je v njej tudi manj možnosti, da se okužimo s kakimi bakterijami. Teh ne prinesemo s seboj zgolj od zunaj, temveč se lahko razvijejo tudi v slabo izdelanih stenah in tleh ali v težko dostopnih kotičkih kopalniških elementov. Da za čiščenje kopalnice ne bomo porabili preveč časa in energije, jo je zato treba zasnovati čim bolj enostavno in funkcionalno.

Načrtovanje prostora

Vse se začne že pri ustreznem načrtovanju prostora, kar velja zlasti pri gradnji hiše, menijo v podjetju Geberit. Tamkajšnji strokovnjaki so prepričani, da bo vzdrževanje reda in čistoče v kopalnici enostavnejše, če bo ta načrtovana tako, da bo v njej čim manj kotov in težko dostopnih mest. In kar velja tudi ob sanaciji obstoječe kopalnice - poskrbite, da prostor diha, da v njem ne bo preveč nepotrebne opreme, na kateri se po navadi nabirata umazanija in prah.

Preprečimo nastanek plesni

Zlasti na stikih ob kadi oziroma pršni kabini se rada pojavi plesen. V boju proti vlagi in plesni je bistveno, da pred zaključnimi deli ustrezno pripravimo tla in stene. S tem poskrbimo, da vlaga ne bo prodirala skozi oblogo ali fuge. Zlasti dobro je treba zatesniti stike površin in preboje okoli inštalacij, torej cevi in odtokov. Pred izvedbo tesnjenja z elastičnimi vodotesnimi masami ter vgradnjo gumiranih trakov na stikih in manšet pri prebojih je bistvena dobra priprava podlage. Da ne pride do zamakanja, je treba zatesniti vse stike in preboje. Na začetku se obdelajo vsi stiki med talno in stensko površino tako, da se nanese prvi sloj elastične vodotesne mase deset centimetrov od stika na talno in stensko površino, nanj pa se vtisne elastični gumirani trak. Na enak način se tesnijo preboji pri inštalacijah, le da se tam uporabi manšeta za tesnjenje. Naslednji dan se izvede še drugi sloj elastične vodotesne mase in tako je kopalnica stoodstotno zatesnjena in pripravljena za polaganje z oblogami ali obdelavo z želenim drugim materialom, ki bo dal kopalnici končni pečat.

Fuge so magnet za umazanijo

Med stenskimi in talnimi oblogami za kopalnice kljub številnim drugim možnostim še vedno prevladuje keramika. Ker so fuge med ploščicami magnet za razno umazanijo in bakterije, v podjetju Geberit smiselno rešitev vidijo v manj fugiranja. To denimo dosežemo s ploščicami večjih dimenzij. "Na trgu je mogoče kupiti tudi ploščice velikosti 120 krat 260 centimetrov," pojasni Danijel Fartek iz podjetja MCK. Mnogi bi izbrali tako keramiko, a tisti, ki imajo manjšo kopalnico, menijo, da tako velike keramike ni mogoče položiti v majhen prostor. Vendar Fartek odpravi tovrstne pomisleke z besedami, da je vse mogoče s pravimi mojstri in ustreznim orodjem.

Kjer so fuge nujno potrebne, naj bodo čim ožje. Prav tako strokovnjaki na tleh priporočajo za odtenek ali dva temnejšo fugirno maso od barve keramike, ki pa se mora barvno še vedno ujemati s ploščicami. Materiali, iz katerih so danes izdelane fugirne mase, so sicer veliko kakovostnejši, kot so bili nekoč, zato fuge čez določen čas ne potemnijo več.

Če pa je vaša kopalnica že nekoliko starejšega datuma, je mogoče fuge tudi očistiti z mešanico vode, sode bikarbone in detergenta za ročno pomivanje posode. Pripravite gosto pasto in jo s staro zobno ščetko nanesite na fuge. Pustite delovati vsaj 15 minut, nato pa popršite z alkoholnim kisom. Reakcija vsem dobro znane sode bikarbone in kisa bo hitro opravila z vodnim kamnom in umazanijo, medtem ko bo detergent odstranil odvečno maščobo. V veliko pomoč vam je lahko tudi ščetka za pomivanje posode, saj ima še bolj grobe ščetine kot zobna ščetka in boste reže očistili hitreje.

​

Breznivojsko prho je lažje čistiti

Veliko časa in truda pri vzdrževanju čistoče v kopalnici porabimo za odstranjevanje umazanije v pršni kabini ali okoli kadi ter straniščne školjke. Pršna kad, ki je danes ob adaptacijah kopalnic še vedno najbolj pogosta izbira, predvsem zaradi enostavnejše menjave, zahteva nekaj več čiščenja, saj se ob robovih sčasoma začne nabirati trdovratna umazanija. Čez čas je v pršni kabini treba zamenjati silikon, ki preprečuje, da bi voda odtekala iz kabine. Strokovnjaki opozarjajo, da je silikon treba menjati vsaki dve leti, prav tako priporočajo, naj bo kabina premazana z zaščito proti prijemanju vodnega kamna, ki je tam največja nadloga.

Mnogi ponudniki kopalniške opreme zato postavljajo v ospredje prho v nivoju tal, ker je ta za uporabnike najbolj udobna. Lahko se vgradi posebna nizka pršna kabina ali talni element z že izdelanim naklonom, ki se obloži s keramiko, kamnom ali kakšno drugo talno oblogo. Prednost te rešitve pred kadjo za prho je v tem, da lahko med najtanjše kompletne sisteme z izdelanim naklonom in talno oblogo vgradimo še talno ogrevanje, kar nam zagotovi dodatno udobje s toplimi tlemi in manjšo porabo časa za čiščenje, saj se ogreta tla hitro posušijo. Opisani talni elementi lahko imajo odtok v obliki kanalete na tleh ali v steni, lahko pa imajo centralni odtok. Dobavljivi so v različnih velikostih in oblikah, tako jih je mogoče prilagajati potrebam prostora in so primerni za velike in majhne kopalnice. Breznivojska prha je obenem tudi varna rešitev za starejše uporabnike, ker nima robov, ki bi jih morali prestopiti.

Školjka naj bo dvignjena od tal

Zaradi pogosto tekoče vode se vodni kamen pojavlja tudi v straniščnih školjkah. Keramika na školjki postane sčasoma groba, zato jo je težje očistiti. Sloji oblog vodnega kamna so videti nehigienično, so magnet za umazanijo in lahko postanejo gojišče za bakterije. Čiščenje je mnogo lažje, če izberete sodobne straniščne školjke brez roba, ker je v njih manj mest, na katerih bi se lahko zadrževale bakterije, zatrjujejo v podjetju Geberit. Prav tako k enostavnejšemu čiščenju školjke pripomorejo sodobne straniščne deske, ki jih je mogoče hitro odstraniti in tako temeljito očistiti vso nečistočo. Čiščenje tal bo lažje, če bo straniščna školjka nameščena na steno in dvignjena od tal, še opozarjajo v Geberitu. Enako velja za pohištvo. V podjetju pojasnijo, da je idealna razdalja med tlemi in spodnjim robom školjke ali pohištva približno 15 centimetrov. Ta zadošča za enostaven dostop s krpo in drugimi čistilnimi pripomočki. Kopalniško pohištvo prav tako lažje čistimo, če ima zaprte odlagalne površine.

Na splošno naj bo kopalniška oprema izdelana iz materialov, ki so čim bolj odporni. Čeprav so keramični umivalniki še vedno najbolj enostavni za vzdrževanje, strokovnjaki priporočajo tudi umivalnike, izdelane iz tehničnih kamnov, za katere je značilna predvsem večja odpornost proti mehanskim poškodbam in kemikalijam.