Koristni napotki za ploden in zdrav vrt v poletni vročini

Junij je čas, ko vrt zares oživi. Rastline hitro rastejo, temperature se dvigujejo in skrb za vrt postane naše vsakodnevno opravilo.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Med najbolj žejne vrtnine spadajo plodovke, kot so paradižniki, paprike, bučke in kumare. Te rastline imajo globok koreninski sistem.
Shutterstock

Vse rastline na domačem vrtu potrebujejo vodo. Ker se bliža poletje, moramo razmisliti, kako jim bomo zagotovili dovolj vlage v tleh. Še posebno, če bo poletje suho in vroče. Takrat rastline hitro doživijo stres zaradi pomanjkanja vode, kar vodi v izgubo pridelka ali celo uničenje rastline.

Namakanje ali zalivanje

Zlasti na zelenjavnem vrtu najpogosteje zalivamo kar z zalivalko.

Vanes Husić, univ. dipl. inž. agronomije, iz podjetja Metrob
Foto: Osebni Arhiv


Nekatere vrtnine potrebujejo velike količine vode večkrat tedensko, druge pa le malo popršimo in uspevajo. Med najbolj žejne vrtnine spadajo plodovke. Te imajo globok koreninski sistem, lahko celo 30 cm in več. Če jih zalivamo z manj vode in to vsak dan, bo koreninski sistem plitek. Ko jih kakšen dan ne zalijemo, hitro doživijo šok. Zato je za plodovke in tudi druge vrtnine zelo učinkovito kapljično namakanje. To je najbolj ekonomično, saj porabi najmanj vode. Preprosto ga kombiniramo s cisterno za deževnico, ki je najboljša za rastline. Kapljični sistem pravilno razporedimo po vrtu, visokih gredah in nujno v rastlinjaku, kjer so temperature najvišje in rast vrtnin najmočnejša.

Če pa nimamo možnosti za namestitev namakalnega sistema, zalivamo ročno, z zalivalko. Voda za zalivanje naj bo ogreta, najbolje na 18-20 °C. Najbolje je zalivati pozno zvečer, da se zemlja ohladi in ostane hladna do jutra. Pri plodovkah se izogibamo pršilnikom ali ročnemu pršenju po rastlinah ter zalivanju listov, saj vlaga hitro vodi do okužb z glivičnimi boleznimi. Pršenje je povsem primerno za solatnice in špinačnice.

Za vrt je zelo učinkovito kapljično namakanje. Je najbolj ekonomično, saj porabi najmanj vode.
Vanes Husić

Krepitev z morskimi algami

Sušni stres nastane, ko rastlinam v tleh primanjkuje vode za črpanje, kar oteži prenos hranil, topnih v vodi. Rast se ustavi, plodovi se slabo razvijajo, listna masa se zmanjšuje zaradi sušenja, kar na koncu občutno zmanjša pridelek. Zato je ključnega pomena krepitev vseh rastlin na domačem vrtu z morskimi algami. Uporabljamo rjave ali rdeče morske alge, ki jih preprosto raztopimo v vodi in z njimi zalijemo ali škropimo rastline. Škropimo zvečer, ko so rastline ohlajene in lahko vpijejo morske alge. Uporabljamo jih na sedem do deset dni. Morske alge vsebujejo hranila za enakomerno rast, njihov najpomembnejši učinek pa je biostimulacija, ki krepi rastline za stresna obdobja, bodisi ob suši bodisi ob prekomernemu dežju. Te rastline so tudi bolj odporne proti boleznim in škodljivcem.

Da bi okrepili rastline, jih škropimo zvečer, ko se ohladijo in lahko bolje absorbirajo morske alge.
Shutterstock

Zelena zastirka za manj vroče poletje

V poletnem času je dobro na vrtu uporabljati tudi zastirko. Ta zagotavlja boljše zadrževanje vlage v vseh plasteh zemlje.

Za vrtnine je ključna zgornja plast tal, kjer so drobne koreninice, ki črpajo hranila. Za zastiranje lahko uporabimo različne rastline, vendar poleti priporočamo uporabo zelene, sveže zastirke, kot so pokošena trava, melisa, meta, listje okrasnih rastlin, ali neokuženi listi paradižnika, vendar ne pod paradižnikom.Zelena zastirka hladi zemljo in se hitro razgradi s pomočjo mikroorganizmov in deževnikov. Če uporabljamo kapljično namakanje, bo voda v ceveh hladnejša zaradi zastiranja. Debelina sloja sveže zastirke naj bo do 3 cm. Pri ročnem zalivanju jo lahko preprosto razmaknemo in nato ponovno zastremo rastlino. Uporabimo lahko tudi suho zastirko, kot sta slama in miskant, ali kombinacijo sveže in suhe zastirke.

Za vrt je zelo učinkovito kapljično namakanje. Je najbolj ekonomično, saj porabi najmanj vode.
Vanes Husić

Kdaj dognojujemo

Da bi pridelali dovolj, moramo vrtnine poleti redno dognojevati. Najbolj učinkovito je kombinirano gnojenje preko listov (foliarno) in korenin. Na primer, za gnojenje preko korenin zagrebemo organsko gnojilo v granulah okoli vrtnin. Če vsebuje ovčjo volno, se bolje vgradi v tla in zagotavlja dolgotrajno oskrbo s hranili. Takšno gnojilo dodajamo le enkrat mesečno.

Za dognojevanje preko listov uporabljamo morske alge ali kristalno hitro topno gnojilo vsakih sedem do deset dni. Upoštevamo navodila proizvajalca, saj so koncentrati in potrebujemo le majhno količino za škropilko. Škropimo zvečer po ohlajenih rastlinah in po možnosti uporabljamo deževnico, ogreto na soncu čez dan. S takšnim pristopom bodo rastline dobile vse potrebne hranilne snovi, kar jim bo omogočilo optimalno rast in zdrav razvoj.

V rastlinjaku so temperature običajno najvišje in rast vrtnin najmočnejša, zato je nujno redno zračenje, zalivanje in preverjanje rastlin.
Vanes Husić
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta