Matjaž Valenčič, dipl. inž. str.
Ob upoštevanju lokalnih podnebnih razmer (količina in vrsta padavin, smer in jakost vetra) mora biti streha grajena, da stavbo ščiti pred atmosferskimi padavinami in njihovimi posrednimi vplivi ter zagotavlja odvajanje meteorne vode. Sestavni del strehe so poleg kritine tudi drugi sloji, ki sestavljajo streho, kleparski izdelki (obrobe, priključki, dilatacije, snegolovi) in sistem za odvajanje meteorne vode. Strešna kritina mora biti izbrana in izvedena tako, da je odporna proti lokalnim vremenskim vplivom, neprepustna za meteorno vodo. Grajena mora biti tako, da drsenje snega ali ledu ne more poškodovati strešne kritine ali drugih delov strehe ter sistema za odvajanje meteorne vode. Strešniki morajo biti vgrajeni s preklopi in z naklonom, ki preprečuje zamakanje.
Požarni predpisi so spremenili strehe
V drugi polovici 18. stoletja je Marija Terezija predpisala požarni red, ki je med drugim določal, da je treba slamnate strehe zamenjati z opečnimi ali vsaj s skodlami. Ta in drugi ukrepi so povečali trdnost in varnost stavb. Zaradi potrebe po strešnikih je v naših krajih nastalo veliko opekarn, ki so kasneje predstavljale osnovo gradbene industrije. Od takrat so opečne kritine pokrivale tudi stavbe slehernikov, ne le palač plemstva.
Tradicionalne strehe
Nekoč, ko so graditelji uporabljali gradiva iz okolice, so bile strehe krite s kamnitimi ploščami, slamo ali lesom. Iz narave so vzeli le toliko, kot so potrebovali, bivali so sonaravno.
Zanimiv je razvoj streh v raznih pokrajinah. Strehe na Krasu so bile sprva slamnate, nato kamnite in nazadnje korčne, položnejše. Tipična alpska hiša je imela strmo, dvokapno streho na čop, pokrito s skodlami. Panonske strehe so bile krite s trstiko ali s slamo.
Čeprav je več različnih pokrajin, od katerih ima vsaka svoje značilnosti tradicionalnih hiš, jim je marsikaj skupnega. Hiše niso živahnih barv, so preproste, brez premnogih prizidkov, brez razkošnih kovanih ograj ali balustrad, njihove strehe so preproste, brez frčad. Nič ni narobe, če sodobne stavbe sledijo tradicionalnim.
Načrtovanje streh
Običajno določijo urbanisti obliko, orientacijo, barvo in naklon strehe, morda tudi kritino. Če imate možnost izbire, bodite v svojih željah zmerni. Načeloma naj bo streha dvokapnica, ne enokapnica in ne štirikapnica.
Celotna strešna konstrukcija naj bo stabilna in naj zagotavlja trdnost ostrešja. Mnogo napak je posledica neprimernega načrtovanja in izvedbe streh, neupoštevanja pravil pritrjevanja kritin in trdnosti ostrešja, neprimerne povezave in sidranja ostrešja v konstrukcijo oziroma zidove hiše … Les za ostrešje naj bo brezhiben, certificiran in primerno suh. Normalna doba trajanja lesenega ostrešja je toliko kot trajanje stavbe.
Kritina naj bo izbrana glede na namembnost in lokacijo
Ponudba kritin je velika, izbira je težka. Poleg varovanja stavbe pred vplivi okolice so pomembni videz, cena, trpežnost in podobno. Izbrana naj bo predvsem glede na namembnost in lego stavbe, izpostavljenost lokacije in razgibanost strešine. Razlikovanje med lahko in težko kritino je v stanovanjski gradnji nepotrebno, saj obremenitev vetra in snega bistveno presega težo kritine.
• Glinena opečna kritina je poznana še iz rimskih časov. Uvrščena je med naravna gradiva, saj je narejena iz gline in vode ter sušena na zraku, nekoliko večji ogljični odtis ji daje le žganje pri visoki temperaturi. Površinsko je lahko neobdelana ali dodatno prevlečena. Strešniki so oblikovani kot bobrovec, zareznik ali korec, glazura ali engoba pa dodatno poveča trajnost kritine in omogoča izbiro v raznih barvah.
• Betonska kritina se je uveljavila po prvi svetovni vojni v obliki cementnih strešnikov. Po svojih lastnostih je podobna glineni, le nekoliko cenejša je, zato je precej priljubljena. Na voljo je v raznih barvah, ne le v sivi betonski.
• Azbestnocementna kritina je bila cenejša in zaradi tega zaželena. Vidimo jo tudi na strehah v starih naseljih, kjer kazi videz kraja. Zaradi rakotvornosti je raba azbestnih proizvodov prepovedana, vendar so na mnogih strehah salonitke še danes. Vse vgrajene azbestnocementne plošče so že dotrajane, čim prej jih zamenjajte. Impregnacija ali barvanje teh plošč je primer slabe gradbene prakse in jo odsvetujemo.
• Vlaknocementne plošče so najcenejša kritina, podobne salonitkam, le da so v vlaknocementnih ploščah druga, neškodljiva vlakna.
• Med cenejše kritine so uvrščene bitumenske skodle, vendar ko se upošteva še cena podkonstrukcije (celotna streha mora biti podeskana), ni tako poceni. To je prilagodljiva kritina, primerna za pokrivanje najzahtevnejših oblik streh z različnimi nakloni in zaokrožitvami. Ravno mehkoba takih streh daje močan arhitekturni poudarek, zato so med esteti zelo zaželene.
• Pločevinasti strešniki postajajo vse bolj priljubljeni zaradi izjemne odpornosti proti vremenskim razmeram. Običajno so kovinski strešniki nekoliko večji kot opečni. Najpogosteje so iz jeklene, pocinkane in pobarvane pločevine, posute s peščenim posipom. Manj pogosto so kovinske kritine iz bakra, aluminija ali druge pločevine.
Sončni paneli namesto strešnikov
Bi imeli streho s sončno elektrarno namesto strešnikov? Grajena krajina bi se spremenila, kot jo je nekoč spremenila Marija Terezija, ki je zaradi požarne varnosti prepovedala slamnate strehe in uvedla opečno kritino. Vendar bi s sončno elektrarno postali energijsko samozadostni. Lepota ali uporabnost?
Kako dolgo bo trajala
Trajanje kritine je odvisno tudi od vzdrževanja. Načeloma so glineni in betonski strešniki povprečno trajni (nad 30 let), manj trajne so vlaknocementne plošče (nad 20 let), bitumenske skodle (nad 20 let) in bakrena kritina (nad 35 let), najtrajnejša pa je kritina iz jeklene pocinkane in pobarvane pločevine, posute z mineralnimi granulati (nad 40 let). Z rednim vzdrževanjem se trajanje kritine poveča. Mah na strehah deluje ljubko, vendar pospešuje propadanje kritine. Odstranjevanje mahu s strehe zahteva rabo kemikalij in ročno odstranjevanje. Primerneje je preprečevanje nastajanja mahu z vgradnjo bakrene ali cinkove mrežice na sleme strehe.
Podstrehe in mansarde
Podstreha je neogrevan, prezračevan prostor pod kritino. Pri nekaterih podstrehah je kritina dostopna tudi s spodnje strani in tako je preprosto zamenjati posamezne strešnike.
Streha mansarde, ogrevanega prostora pod poševno streho, je konstrukcijsko zahtevna. Vključuje sloj toplotne izolacije, zato mora biti neposredno pod kritino vgrajen vodoneprepusten sloj (sekundarna kritina), ki usmerja meteorno vodo (kadar prodre skozi kritino) proti sistemu za odvajanje meteorne vode. Najobičajnejša konstrukcija strehe mansarde je: kritina, odprt prezračevani sloj od kapi do slemena, sekundarna kritina (vodotesna in paroprepustna folija), toplotna izolacija (30 cm ali več negorljive toplotne izolacije), parna zapora (vsi stiki trajno zalepljeni) in vidna obloga. V sloju toplotne izolacije ne sme biti nobenih instalacij!
Najprimernejša okna mansard so stranska okna, najdražja pa frčade. Strešna okna so kompromis in nujno potrebujejo zunanja senčila.
Naj bo izbira kritine več kot posledica navdiha, pogleda v denarnico ali postavljanja pred sosedom.
