(FOTO) Ne le hrana, tudi dragocena energija se lahko pridela na kmetiji

Od sredine prejšnjega stoletja smo postali potrošniška družba, odvisni od uvoza energentov in hrane. Imamo manj kot polovico lastne hrane in energije, vse drugo uvozimo. Globalizacija je preglasila načelo samooskrbe in skromne rabe. Postali smo ranljiva družba, vsaka motnja oskrbe vpliva na preskrbo prebivalcev.

Lokalna samooskrba je pogoj za neodvisnost države. Zato je treba povečati samooskrbo tako, da bodo domača živila in energenti ponujali vsaj osnovno preskrbo. Le z energijo iz domačih obnovljivih virov in z lastno hrano lahko ustvarimo družbo, ki ne bo odvisna od globalnih motenj. Odkar je oviran uvoz energentov in hrane zaradi vojne v Ukrajini, vemo, da moramo hitro doseči zadostno stopnjo samooskrbe.

Pomen kmetijstva

Vedno bolj se zavedamo pomena kmetijstva za zagotavljanje osnovnih živil in energentov. Vendar je kmetijstvo tudi porabnik fosilnih energentov, umetnih gnojil in škropiv. Zato je treba skrbno paziti na krhko ravnovesje med koristjo in škodo.

Zavedati se moramo, da ima prehranska raba kmetijskih proizvodov prednost pred energijsko rabo. Koruze, pšenice in podobnih prehranskih pridelkov ni primerno uporabljati v energijske namene.

Zgledi iz tujine kažejo, da je močno kmetijstvo pogoj za močno gospodarstvo. Posnemajmo jih.

Toplota

V mestnih in kmečkih gospodinjstvih so lesna goriva – drva, lesni peleti in briketi, sekanci, lesni ostanki – najpomembnejši energent, saj predstavljajo približno 40 odstotkov vseh energentov.

Kmetje poleg drv pridobivajo, uporabljajo in prodajajo tudi druge energente iz biomase: lesne sekance, odrez vinske trte (rožje), butare, trdne odpadke predelave grozdja in sadja ter različne ostanke s polj, kot so slama, luščine, koruzni storži, primerne za ogrevanje ali soproizvodnjo. Rastlinski ostanki po žetvi in druge energetske rastline so primerni za daljinsko ogrevanje manjših naselij ali kot surovina za proizvodnjo peletov in hkrati nudijo dodaten zaslužek na kmetijah.

Vsekakor pa moramo poudariti pravilno in učinkovito rabo. Lesno biomaso za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode je primerno kuriti le v sodobnih kurilnih napravah. Sanitarno vodo je treba zunaj kurilne sezone segrevati s toplovodnimi sprejemniki sončne energije ali s sanitarnimi toplotnimi črpalkami.

Bioplin

V živinoreji nastaja mnogo odpadnih organskih snovi (živalske fekalije). Namesto vračanja na polja lahko kmetje te odpadke vlagajo v bioplinarne, kjer z anaerobno razgraditvijo organskih snovi nastane bioplin. Od načina izrabe bioplina (kurjenje in prodaja toplote, proizvodnja toplote in elektrike v soproizvodnji, čiščenje in oddaja plina v plinovod) je možno prodajati energijo.

Proizvodnja "zelene energije" iz bioplina, ki spada med obnovljive vire energije, je okolju prijazen način pridobivanja energije, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, neškodljivo odstranjuje organske odpadke in zmanjšuje energetsko odvisnost od uvoza. Iz gnojevke, koruzne silaže in stranskih živalskih proizvodov pridobljen bioplin je obnovljiv vir toplote in elektrike.

Pred dvajsetimi leti so mnoge bioplinarne, postavljene z državnimi subvencijami, panogi naredile precej škode, kriminalisti še vedno raziskujejo ta okoljski in finančni kriminal. Senca je padla na vse bioplinarne, čeprav številne vzorno poslujejo.

Elektrika

Raba elektrike iz obnovljivih virov bo tudi v kmetijstvu zamenjala fosilne energente. Razvoj sodobnega kmetijstva sloni na elektrifikaciji in avtomatizaciji, tudi kmetijskih strojev. Poudarek je na rabi lastne elektrike, proizvedene na kmetijah. To bo kmetijam omogočilo neodvisnost od naraščajočih cen energentov.

Zaradi nerazumljivih ovir je postavitev mikrohidroelektrarn otežena, vetrne mikroelektrarne niso stroškovno učinkovite, izkazale pa so se sončne elektrarne.

Večina obstoječih streh kmetij je primernih za postavitev sončnih elektrarn v samooskrbi, možna je tudi prodaja viškov elektrike.

Novi zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije dovoljuje postavitev sončnih elektrarn na kmetijska zemljišča, ob dvojni rabi.

Agrofotovoltaika pomeni kombinirano rabo zemljišč za proizvodnjo elektrike iz sončne elektrarne ob hkratni rabi tal v kmetijske namene. Dvojna raba zemljišč je učinkovita možnost energetskega prehoda, saj poleg osnovnega pridelka proizvede tudi elektriko. S primerno tehnično zasnovo poveča učinkovitost rabe zemljišč, nudi varstvo rastlinam in živalim, omogoča večji hektarski donos in zmanjšuje potrebo po namakanju.

Številne možnosti

Iz kmetijskih ostankov je možno pridelovati biogoriva in kompleksne organske spojine, kar dokazujejo pilotni projekti Kmetijskega inštituta Slovenije.

Na sosednjem Gradiščanskem so že pred desetletjem postali povsem energijsko samozadostni, izključno z rabo obnovljivih virov energije. Lepih zgledov v bližini je vedno več.

Slovenija je gozdnata država, z dolgo tradicijo gospodarjenja z gozdovi. Slovenski način gospodarjenja z gozdovi je cenjen tudi zunaj naše države in zgled razvitim evropskim državam. Lesna biomasa ima zaradi samooskrbnosti stalen potencial za rabo v gospodinjstvih.

Več energije iz biomase kot iz jedrske elektrarne

Obdobje poceni energije, zlasti elektrike, se končuje. Čas je, da preidemo na lastne obnovljive vire. Z drugimi besedami: gozdarski in kmetijski sektor pomembno prispevata k proizvodnji obnovljive energije. To je velik izziv in hkrati odlična priložnost za podeželje.

Energija iz biomase ima veliko prednosti, saj je domača, konkurenčna, vedno na voljo, praktična in pripravna za uporabo.

Že danes dobimo tretjino več koristne energije iz biomase kot iz jedrske elektrarne. V nekaj letih pametne energetske politike lahko delež energije iz obnovljivih virov še krepko povečamo. Z rabo vseh možnih obnovljivih virov energije pokažimo, da ne potrebujemo jedrskega hazarda. Podprimo razvoj kmetijstva, postanimo energijsko neodvisna družba. Preidimo na energijo iz domačih obnovljivih virov, brez fosilne in jedrske energije.