Barbara Gavez Volčjak
Poleg okoljske ozaveščenosti in spodbud države je k porastu nameščanja sončnih elektrarn pripomoglo tudi dejstvo, da ima Slovenija trenutno razmeroma ugodno regulacijo oddaje in prevzema električne energije v elektrodistribucijsko omrežje. Sistem net meteringa omogoča, da se količina prevzete in oddane energije poračuna enkrat v koledarskem letu. Pri tem mora lastnik plačati za prevzeto količino energije, medtem ko ustvarjeni presežek - ta navadno nastane v najbolj osončenih poletnih mesecih - odda v omrežje brezplačno. Za razliko med prevzeto in oddano količino plača tudi omrežnino.
V zadnjem mesecu ali dveh lahko v medijih zasledimo novice o tem, da se net metering v letu 2024 ukinja. Vendar to ne drži popolnoma. Skladno z zakonom o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo, ki je začel veljati v septembru 2022, se zgolj spreminja dikcija zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. V 72. členu tega zakona se prvi odstavek po novem glasi: "(1) Za končne odjemalce, ki distribucijskemu operaterju podajo vlogo za soglasje za priključitev naprave za samooskrbo do vključno 31. decembra 2023 in ki jih distribucijski operater do vključno 31. decembra 2024 registrira kot končne odjemalce s samooskrbo po Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19, 197/20 in 121/21 – ZSROVE), se uporabljajo določbe 315.a člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) in Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19, 197/20 in 121/21 – ZSROVE), in sicer dokler uporabljajo napravo za samooskrbo, za katero je bilo izdano soglasje za priključitev."
Predvidevajo večje zamike pri izdaji soglasij
Kaj novi sistem poračunavanja prevzete in oddane energije pomeni za slovenska elektrodistribucijska podjetja? Bojan Horvat iz podjetja Enertec odgovarja: “Število prejetih vlog za izdajo soglasja za priključitev se bo na strani elektrodistribucijskih podjetij povečalo, posledično je pričakovati dodaten časovni zamik izdaje soglasja za priključitev. S tem se bo delež zavrnjenih ali omejenih soglasij za priključitev po predvidevanjih povečal.”
Vlogo za soglasje je treba oddati do konca leta
Za nekaj pojasnil, kaj se dejansko spreminja, smo zaprosili Primoža Tručla, predsednika upravnega odbora Združenja slovenske fotovoltaike. Po njegovi razlagi je napačna interpretacija zakona, da je treba soglasje za priključitev fotovoltaične naprave za samooskrbo v omrežje pridobiti do 31. decembra letos, medtem ko je čas za postavitev naprave do 31. decembra 2024. "Pravilna in tudi za investitorje bolj ugodna je razlaga, da je treba vlogo za soglasje oddati do
31. decembra letos. Vsi, ki bodo dobili soglasja in napravo postavili ter priključili v omrežje do 31. decembra prihodnje leto, bodo še vključeni v sedanjo shemo net meteringa," zagotavlja Primož Tručl.
Po njegovih izkušnjah je eno leto dovolj časa za pridobitev soglasja in postavitev sončne elektrarne, tudi pritisk na elektrodistributerje in ponudnike fotovoltaičnih naprav bo tako manjši, zato se mu zdi taka odločitev zakonodajalca logična. Težje je odgovoriti na vprašanje, kako bo po novem urejen net metering, ki bo torej začel veljati 1. januarja 2024 za vse, ki jim do tega datuma ne bo uspelo oddati vloge za soglasje za priključitev fotovoltaične naprave za samooskrbo. "Jasno je, da bo po novem v poračun vključena tudi omrežnina, ker zdaj lastniki naprav za samooskrbo z letnim netiranjem plačajo omrežnino samo za razliko med oddano in prevzeto energijo. Gotovo je, da se bo po novem plačevala omrežnina za vso prevzeto energijo. Omrežnina je namreč plačilo za pretakanje električne energije po distribucijskem omrežju, s katerim elektrodistributerji pridobijo dovolj virov za izgradnjo in vzdrževanje infrastrukture," pojasnjuje sogovornik in dodaja, da Sloveniji spremembo ureditve narekuje zakonodaja Evropske unije.
Presežke energije bo mogoče prodajati
Na vprašanje, kako se bo po 1. januarju 2024 poračunavala razlika med oddano in prevzeto električno energijo za samooskrbne fotovoltaične naprave, za katere bo vloga oddana po tem datumu, so na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo odgovorili: “Vse uporabnike oziroma končne odjemalce s samooskrbo, ki bodo distribucijskemu operaterju podali vlogo za soglasje za priključitev za samooskrbo po 1. januarju 2024, se bo obravnavalo skladno z določili ZSROVE oziroma nove Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Ur. list RS št. 43/22).
Uredba določa, da bo odjemalec lahko prodajal svoje presežke proizvedene električne energije. Pri tem se bo lahko obravnaval kot proizvajalec skladno z zakonom, ki ureja oskrbo z električno energijo.
Pri obračunu prispevkov in drugih dajatev se bo upoštevala količina električne energije, prevzeta iz javnega omrežja. Trajanje obračunskega obdobja in način obračuna dobavljene električne energije se bosta določila s pogodbo o samooskrbi. Prispevek za SPTE in OVE pa se bo po novem odjemalcem obračunal glede na razliko med obračunsko močjo prevzemno-predajnega mesta in priključno močjo naprave za samooskrbo. V primeru skupnostne samooskrbe pa z deležem priključne moči naprave za samooskrbo, ki odpade na odjemalca, skladno s ključem delitve proizvodnje.
Investitorjem v napravo za samooskrbo bo omogočena pridobitev naložbene pomoči, za nove naložbe nakupa in vgradnje naprave za samooskrbo ter naprave za samooskrbo skupaj z napravo za shranjevanje električne energije.
Omrežnina se bo plačevala za vso električno energijo, prevzeto iz omrežja.”
Kako se bo poračunavala energija, pridobljena iz sonca
Na vprašanje, kako se bo razlika med prevzeto in oddano energijo poračunavala za fotovoltaične naprave, ki bodo pridobile soglasje po 1. januarju 2024, Primož Tručl odgovarja, da to pravzaprav še ni objavljeno in da je za odgovore pristojno ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Sam si zamišlja več mogočih scenarijev - od najbolj optimističnega, po katerem bi se ohranilo letno netiranje energije, omrežnina pa bi se plačevala za prevzeto elektriko, do najmanj verjetnega, po katerem za električno energijo, oddano v omrežje, nihče ne bi plačeval ničesar, čim več energije pa bi se moralo porabiti na lokaciji naprave. "Bolj verjetno se mi zdi, da bi dobavitelji elektrike plačevali nižjo ceno za prevzete presežke energije in jo po višji ceni prodajali v času nizke proizvodnje v fotovoltaičnih napravah. Porabniki pa bi plačevali omrežnino za elektriko, prevzeto iz omrežja," razlaga sogovornik. Mogoč oziroma tudi verjeten pa se mu zdi še en način poračunavanja: da bi plačevali omrežnino za prevzeto energijo in izvajali net metering na mesečni ravni.
Kot je bilo že večkrat zapisano, se torej sistem za že postavljene fotovoltaične naprave ne spreminja, dokler delujejo. "Kdor bo prekinil pogodbo o uporabi distribucijskega sistema, po kateri ima pravico oddajati energijo v elektro omrežje in jo jemati iz njega, se v sistem ne bo mogel več vrniti," pojasnjuje Primož Tručl. Ali bo postavljanje naprav za samooskrbo še privlačno za zasebne investitorje, pa bo torej odvisno od sprejetega načina poračunavanja. "Logično in pravilno je, da vsi plačujemo omrežnino, ker se tako zagotavlja več denarja za infrastrukturo. Toda če se z omrežninskim aktom, ki ga pripravlja Agencija za energijo, ne bo spodbujalo zasebnih investitorjev, bodo strehe družinskih hiš ostale neizkoriščene. Z uporabo baterij za hrambo presežkov energije lahko samooskrbna fotovoltaična elektrarna pokrije približno 60-70 odstotkov letne porabe hiše, brez baterij pa samo 30 odstotkov. Če bo treba ob tem plačevati še polno omrežnino, se ljudje najverjetneje ne bodo več odločali za samooskrbo z električno energijo," meni Primož Tručl. Prednost nove ureditve vidi v tem, da bodo imela finančno korist od poračunavanja omrežnine tudi elektrodistribucijska podjetja, ki so do zdaj tožila, da jim samooskrbne elektrarne povzročajo zgolj dodatno delo.
Omrežnina za vso elektriko iz omrežja
Kako si razlagajo novi način net meteringa, smo vprašali tudi na strani ponudnikov fotovoltaičnih naprav. V podjetju SunContract menijo, da "po 'novi' uredbi o samooskrbi obračunsko obdobje ni več definirano kot koledarsko leto, ampak se poračunava omrežnina za vsako kilovatno uro sproti, tako kot jo zdaj plačujejo vsi odjemalci. Uporabnik nove samooskrbne naprave in ponudnik elektrike s pogodbo o samooskrbi določita način obračuna dobavljene električne energije." Pri SunContractu zagotavljajo, da bodo svojim potencialnim strankam ponudili celostno storitev, sončno elektrarno, baterijski hranilnik in inovativni model poračunavanja električne energije s pomočjo tehnologije blockchain, kar bo prinašalo odjemalcem maksimalne prihranke oziroma jim bo omogočilo samooskrbnost in trajnost. Storitev po njihovih pojasnilih temelji na preverjenih P2P-storitvah, ki jih na slovenskem trgu ponujajo že pet let. "S partnersko pogodbo bodo ponudniki sončnih elektrarn pridobili konkurenčno prednost pred drugimi in bodo lahko izvajali svojo osnovno dejavnost tudi po letu 2024, hkrati pa svoje stranke oskrbeli s celotno ponudbo," dodajajo pri SunContractu.
"Z ukinitvijo net meteringa bo osrednja sprememba ta, da bo treba za vso energijo iz omrežja plačati omrežnino, kar je razmeroma visok strošek na računu za elektriko. Obračun stroška za energijo pa bo odvisen od trgovcev z električno energijo in njihove ponudbe. Morda bodo nekateri trgovci kompenzirali prejeto in oddano energijo v določenem obdobju (ura, dan, mesec leto) ali pa se s tem ne bodo ukvarjali. Ponudb trgovcev za obdobje po zaključku net meteringa na trgu še nismo zaznali," pa je dejal Tadej Smogavec, vodja razvoja v podjetju Enertec. V podjetju so se po njegovih besedah odločili, da bodo v najkrajšem možnem času uredili vloge za soglasja vsem svojim strankam in jim s tem zagotovili, da še ulovijo možnost vključitve v shemo net meteringa. "Tistim, ki jim ta sistem ne bo več omogočen, pa bo treba ponuditi bolj kompleksne rešitve v povezavi z baterijskim hranilnikom in upravljanjem celotnega energetskega sistema na domači lokaciji. Le takšne rešitve bodo končnim strankam omogočale maksimalne učinke sončnih elektrarn. Predvidevamo, da se bo s tem pretresel tudi trg ponudnikov sončnih elektrarn, saj bo treba načrtovati in implementirati bistveno bolj kompleksne ter zahtevnejše rešitve," sklene Smogavec.
