Tina Recek
Iz zaprašenega in temačnega podstrešja hiše staršev ali starih staršev lahko z nekaj dobre volje in finančnim vložkom nastane lično mansardno stanovanje. Tako bomo privarčevali čas, ki bi ga izgubili z mukotrpnim iskanjem nepremičnine, in se izognili dolgoročnemu najemu kredita.
Lahko ga dvignemo
Če podstrešje ni visoko vsaj 230 do 240 centimetrov, lahko ostrešje dvignemo. Za to so nujni predhodna statična presoja nosilne konstrukcije in pridobitev gradbenega dovoljenja, nato načrti za izvedbo, ki poleg arhitekture ter strojnih in elektroinštalacij vsebujejo načrte gradbenih konstrukcij s statičnimi izračuni, detajli armature ... Če ostrešja ne moremo ali ne smemo dvigniti, izkoristimo obstoječo višino. Pri tem lahko uporabimo tanjšo, močnejšo izolacijo.
Virtualni sprehod
Življenjskega projekta se ne lotimo na pamet, ampak premišljeno in s pomočjo strokovnjakov. Arhitekt Benjamin Hafner iz podjetja Hafner arhitekti postreže z nekaj koristnimi nasveti, kako spremeniti podstrešje v mansardno stanovanje. Po njegovih besedah angažiramo strokovnjaka iz vrst arhitekture, ki si bo ogledal hišo in tudi okolico, "saj arhitektura vedno zraste iz prostora in njegovih značilnosti“. Temu sledi pogovor, v katerem mu bodoči stanovalec zaupa svoje želje, ki jih potem strokovnjak prelevi v skice, makete, 3D-skice in investitorju omogoči sprehod po virtualnem prostoru, da si laže predstavlja končno podobo novega bivalnega prostora.
Če spreminjamo zunanje gabarite
Po potrjeni idejni zasnovi sledijo vsi upravni postopki za izpolnjevanje projektnih pogojev in pridobivanje mnenj. Če s prenovo posežemo v konstrukcijo objekta in spreminjamo zunanje gabarite in navsezadnje videz strehe, je treba izdelati projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Hafner nadaljuje, da ko upravna enota izda gradbeno dovoljenje, sledi priprava projekta za izvedbo, ki je ključnega pomena za pridobivanje prave ocene investicije na osnovi izdelanih popisov, izvedbenih načrtov in detajlov. Samo na osnovi dobrih izvedbenih načrtov, detajlov in popisov lahko investitor pridobi dobre izvajalce, sklene ustrezne pogodbe, nadzoruje gradnjo in projekt pripelje do kvalitetne izvedbe. Vse to in še več je delo vodje projekta, arhitekta, ki pozna celoten projekt.
Za občutek odprtosti
Steklene panoramske stene v mansardi so po mnenju Benjamina Hafnerja najbolj pomembne. Zakaj? “Ker edino panoramska okna dajejo občutek odprtosti in zračnosti, naravnega prezračevanja, svetlobnosti prostora in možno povezavo z okolico in odpiranje pogledov navzven.”
Lepo po vrsti
S podstrešja, ki je služilo zgolj za shrambo kakšnih sezonskih predmetov ali celo krame, najprej vse to odstranimo, nato se začne pravo delo. Prva so na vrsti pripravljalna dela, sledi rušitev nenosilnih elementov (talnih, stenskih, stropnih, strešnih). Po tem je čas za groba gradbena dela, inštalacijska in obrtniška dela. V okviru naštetega se vgradijo okna v streho ali steno fasade, izdelajo se tlaki, namesti se toplotna izolacija v strehi, vgradi se parna zapora. V tlakih se vgradijo talna hidroizolacija, toplotna in zvočna izolacija tal, namesti se talno gretje, postavijo predelne stene. Sledijo fina dela (ometi, brušenje, kitanje, barvanje ...).
Brez izolacije ne gre
Ker dandanes ljudje stremijo k dobro izolirani nizkoenergijski hiši, je treba namestiti vsaj 20 centimetrov izolacije na zunanjih vertikalnih elementih oziroma stenah, od 30 do 40 centimetrov toplotne izolacije na zunanjih horizontalnih konstrukcijah oziroma ravnih in poševni strehah. Debelina izolacije pa je odvisna od toplotne prehodnosti in prevodnosti določenega materiala in njegovih lastnosti, še pojasni arhitekt.
Izolativna okna
Pri mansardi sta ključnega pomena naravna svetloba in razgled. Pravilo je, da mora biti okenskih površin za najmanj 10 do 20 odstotkov površine tal. Dobri arhitekti snujejo velike steklene odprtine: strešne in fasadne, saj imamo dandanes že trislojna termopan okna, ki imajo zelo dobro izolativnost, skoraj enako steni z izolacijo. Sogovornik poudarja, da se strešna okna nameščajo po končani obnovi strešne konstrukcije in se prekrivajo s planom sestavov ostrešja, saj je treba narediti dober hidroizolacijski in toplotni spoj, detajl med oknom, konstrukcijo in tlaki. V vmesnem času je luknja zaprta z vodotesnim materialom.
Suhi estrih ob prenovi podstrešnega prostora
Ko smo se odločili, da obstoječe podstrešje spremenimo v bivalni prostor, posebno pozornost nemanimo tudi tlom. Preden položimo talno oblogo, poskrbimo za ustrezno izvedbo estriha. Za prostore, ki se nahajajo pod streho, še zlasti, če ne gre za novogradnjo, strokovnjaki priporočajo suhi estrih. Za kaj gre? Jure Perčić iz podjetja Fermacell razloži, da so suhi estrihi predvideni za suho gradnjo talnih konstrukcij: “Z njimi je mogoče zelo racionalno in enostavno izdelati izjemno kakovostna tla. Tovrstni elementi so izdelani iz dveh medsebojno zlepljenih mavčno-vlaknenih plošč debeline 2 x 10 mm ali 2 x 12,5 mm in velikosti 1500 x 500 mm. Plošči sta medsebojno zamaknjeni tako, da obstaja 50 mm širok stopničast utor, namenjen preklopu in medsebojnemu lepljenju posameznih elementov estriha. Elementi estriha so pohodni, takoj ko se lepilo strdi. To pomeni, da se lahko takoj lotimo naslednjega opravila, denimo polaganja talnih oblog.” Sogovornik opozori, da lahko na suhe estrihe polagamo različne talne obloge, na primer tekstil, PVC, pluto, keramične ploščice, ploščice iz porcelanskega gresa, ploščice iz naravnega kamna, terakote, parket ... Poleg osnovnega namena suhi estrihi zagotavljajo dodatno protipožarno in protihrupno zaščito, toplotno izolacijo, izravnavo višine in niveliranje. Možna je tudi kombinacija s primernimi sistemi talnega ogrevanja, še doda Perčić.
Ne previsoko
Strešnih oken ne postavimo previsoko, ker bomo izgubili pogled na okolico. Njihov spodnji rob naj bi se začel na višini kolenčnega zidu, od 70 do 110 centimetrov visoko, zgornji pa na višini od 190 do 210 centimetrov. Tako vgrajena strešna okna omogočajo pogled na okolico, četudi sedimo. Če pa je strop precej visok, pustimo mansardo odprto do slemena in namestimo strešna okna v vrstah. Bolj priporočljiva od strešnih oken so stenska fasadna okna, ki lahko segajo od tal do stropa ali so celo poravnana s streho in imajo vmesne delitve. Stenska fasadna okna zagotavljajo mnogo več svetlobe, horizontalni pogled in lahko jih popolnoma odpremo. S tem pa imamo občutek, kot da smo zunaj ali na nadkriti terasi.
Bivalni na jugu, spalni na vzhodu
In kako zasnujemo tloris? Sogovornik pove, da je najprej potrebno snovanje funkcionalnega tlorisa in z njim povezane orientacije prostorov. Veliki in odprti bivalni prostori so na jugu, servisni na severu, spalni prostori na vzhodu ali zahodu. Otroške prostore je najbolje imeti na jugu ali zahodu. Prostorska razporeditev v mansardi se velikokrat prilagaja obstoječim inštalacijam v spodnji etaži. Poleg tega se prilagaja stojni višini.
Ne zgrešimo s pohištvom po meri
Ko smo končali z vsem temi deli, sledi najbolj zanimivo, opremljanje mansardnega stanovanja. Prostor bomo najbolje izkoristili s pohištvom po meri. Na vprašanje, koliko časa je potrebno od zamisli do vselitve, Benjamin Hafner odgovori: "Terminski plan del vedno določi glavni izvajalec glede na naravo dela in podizvajalce. Pomembno je dobro sodelovanje med arhitektom - vodjo in nosilcem projekta, podprojektanti (statiki, električarji, strojniki, požarnimi projektanti ...), izvajalci, nadzorniki in investitorjem. Okvirno je izvedba lahko končana celo v 14 dneh, če v prostor postavimo samo opremo. Če je projekt bolj zahteven, v štirih mesecih do enega leta, odvisno od kompleksnosti prenove."
