Eden ključnih dejavnikov za kakovostno bivanje je količina vlage v prostoru. Primerna stopnja vlage se giblje od 50 do 60 odstotkov in v tem razponu zagotavlja najboljše udobje. Če je povišana, povzroča tveganje za razvoj alergij, astme in revmatičnih obolenj, negativno vpliva na trajnost gradbenih materialov in posledično znižuje vrednost nepremičnine.
Uroš Basta iz podjetja Topdom pojasni, da s prostim očesom ugotovimo, da imamo povečano in nadležno vlažnost v stenah šele takrat, ko so vidne posledice čezmerne vlage na zunanjih površinah. Na stenah se začne pojavljati plesen, zunanji omet se prične krušiti, prostor preveva vonj po plesni. Nekateri od teh pojavov so posledica nepravilno projektirane ali izpeljane konstrukcije objekta, ponekod pa so le posledica neustrezne prezračenosti prostora.
Poleti je čas za sanacijo
Pri relativni vlažnosti od 80 do 85 odstotkov se razvije plesen. Če jo samo površinsko odstranimo, nismo dolgoročno rešili težave. Po besedah Uroša Baste iz podjetja Topdom je sanacijo najbolje izvesti poleti, ko je najmanj vlage.
Ko stene ozelenijo in zacvetijo
Zakaj se pojavlja čezmerna vlaga na stenah, odgovarja Janez Stražiščar iz podjetja Fragmat Tim: "V kleti ali pritličju je večinoma posledica neustrezno izvedene hidroizolacije med temeljem in steno ter vertikalne hidroizolacije vkopanega dela stene na zunanji strani objekta. Zato vlaga vstopa v steno tako iz vlažnega temelja kakor od strani, se po steni kapilarno dviga, skupaj z vodo pa tudi v vodi topnimi solmi - kloridi, nitrati, sulfati. Ko voda izhlapi, soli kristalizirajo in pojavi se odpadanje oziroma 'cvetenje' zidne barve in celo ometa." V višjih delih stavbe je po besedah Stražiščarja pojav vlage, zlasti na površini stene, posledica pomanjkljive toplotne izolacije oziroma toplotnih mostov - betonske preklade, neizolirane balkonske plošče, pomanjkljivo izolirane špalete okoli oken … Nadloga se pojavlja predvsem pozimi. Na podhlajenih mestih, kjer je temperatura nižja od temperature rosišča pri trenutni temperaturi in relativni vlažnosti zraka, voda kondenzira, česar na vpojnih materialih ne opazimo takoj, sčasoma pa se zanesljivo pojavi tudi plesen. "Vlaga v stenah je lahko tudi posledica netesnosti inštalacij - vodovoda, kanalizacije, ogrevanja ... - ali zatekanja kondenzata iz zračnikov, roletnih omaric in še bi lahko naštevali," še pripomni Janez Stražiščar. K naštetim možnim vzrokom Uroš Basta doda še nezadostno prezračevanje in aktivnosti v prostorih, kot so denimo umivanje, kuhanje ter pranje in sušenje perila.
Redno prezračevanje
Tegobe se bomo učinkovito znebili, če bomo našli njen vzrok in se potem lotili sanacije. Če so stene vlažne zgolj zaradi nezadostnega prezračevanja, potem je rešitev enostavna - redno prezračevanje. Basta priporoča, da odpremo okna in vrata ter naredimo prepih, in to vsaj trikrat dnevno za več minut.
Izkop do temeljev
Če gre za neustrezno izvedeno vertikalno hidroizolacijo pri vkopanih stenah, je po trditvah Janeza Stražiščarja sanacija zelo zahtevna, saj je treba opraviti izkop do temeljev, tesniti kritična mesta ali preplastiti celotno površino vkopane stene z varilnimi bitumenskimi trakovi. Najzahtevnejši je spoj s horizontalno hidroizolacijo med temeljem in steno, ki je bila pri starejših stavbah izvedena z vročim bitumnom. V tem primeru lahko na prehodu med staro in novo hidroizolacijo uporabimo hladno bitumensko pasto v kombinaciji z armirnim poliestrskim filcem. Armirani premaz se dobro prilagodi tudi neravni podlagi. Pri temeljih je treba zagotoviti dobro odvajanje vode oziroma drenažo, zasipni material pa mora biti dobro prepusten.
Omilimo težave
Zaradi vlažnih sten se čezmerna vlaga nabira tudi v zraku, kar povzroča neprijetno atmosfero in zatohel vonj v prostoru. Anja Štravs iz Henkla Slovenija svetuje, kako omenjeni težavi lahko omilimo: redno prezračujemo, uporabimo ventilator, ki vroč ali mrzel zrak osuši in zmanjša vlago, namestimo odstranjevalec vlage, ki pomaga zmanjšati čezmerno vlago, preprečuje kondenzacijo na mrzlih površinah in nastajanje plesni ter nevtralizira neprijetne vonjave.
Ko vlaga obrne smer
Eden elegantnejših načinov sanacije nepravilno izvedene hidroizolacije je po besedah Sebastijana Prislana iz podjetja Ursa postopek elektroosmoze, "ki ne zahteva gradbenih posegov. Opravljen je hitro in pomeni trajen način sanacije vlažnih sten." Doda, da je elektroosmoza postopek, pri katerem vplivamo na polarnost molekul vode in s tem vlago v zidu prisilimo, da obrne smer, zaradi česar začne potovati nazaj, od koder je prišla, torej proti zemlji. Elektroosmoza je še posebej uporabna pri sanaciji starejših hiš, ki imajo pomanjkljivo izvedeno hidroizolacijo ali pa te sploh ni. Postopek je velikokrat uporabljen pri sanaciji spomeniško zaščitenih objektov, saj ne zahteva nobenih gradbenih posegov. Sistem po vgradnji ne potrebuje več nobenega vzdrževanja, za vedno izsuši zgradbo in s tem se zmanjšajo stroški ogrevanja. Prav tako preprečuje nastanek plesni, povečuje življenjsko dobo zgradbe in obstojnost ometov ter zmanjšuje izločanje solitra. Postopka ni več treba ponavljati, pomeni trajno in učinkovito zaščito proti kapilarni vlagi.
Dodamo še sloj toplotne izolacije
Nataša Iglič iz podjetja Fibran doda, da moramo biti pri sanaciji poškodovane oziroma nepravilne izvedene hidroizolacije pozorni na to, da jo izvedemo celostno. Kar pomeni, da na zunanjo stran novega sloja hidroizolacije dodamo še sloj toplotne izolacije. Primerna za takšno izvedbo je toplotna izolacija iz ekstrudiranega polistirena (XPS), saj zaščiti hidroizolacijo pred mehanskimi poškodbami in hkrati ne spremeni svojih materialnih karakteristik, tudi če je izpostavljena vodi ali vlagi. Sogovornica še pripomni, naj ne pozabimo, da XPS toplotna izolacija mora ustrezati zahtevanim deklariranim vrednostim navzemanja vode in vlage in mora za to imeti vsa potrebna dokazila.
Na očiščeno in izsušeno steno
Če se stena navlažuje zaradi kondenzacije nasičenega zraka na notranji strani, ki je hladna, ker je brez toplotne izolacije, ali pa je površina stene hladna samo na specifičnih mestih, rečemo jim tudi točke toplotnih mostov, je treba po besedah Nataše Iglič namestiti nov sloj toplotne izolacije. Ta bo dvignila notranjo površinsko temperaturo. Če je to z zunanje strani nemogoče izvesti, je treba namestiti notranjo toplotno izolacijo. Pri tem Igličeva opozarja na previdnost pri izbiri vrste toplotne izolacije in debelini. Minimalno debelino moramo oceniti tako, da se skozi celotno leto površinska temperatura stene ne spusti do temperature, pri kateri pride do kritične relativne vlažnosti nasičenega zraka. Ena izmed ustreznih izbir za dodatno toplo izolacijo na notranji strani, prida Igličeva, je prav tako XPS, ki se na stikih in površinsko povsem prilepi na očiščeno in izsušeno steno. "S takšno izvedbo poskrbimo, da med obema površinama ne bo zastajal vlažen zrak, ki bi lahko kondenziral. Temperature na stiku stene in toplotne izolacije so še vedno precej nizke. Res pa je tudi, da je prehajanje vlažnega zraka skozi sistem zelo oteženo in kombinacija XPS-a ter finalnega ometa deluje kot nekakšna parna ovira," zaključi sogovornica.