Sanja Verovnik
Gradnja hiš se je znašla na veliki preizkušnji. Zlasti zaradi vremenskih nevšečnosti, ki smo jim priča pri nas in drugod po svetu. Debela toča je ponekod poškodovala fasade in stavbno pohištvo, orkanski veter je odnašal strehe, deroča voda je odnašala dele ali celo cele stavbe ter vdirala v stanovanja.
Ker se je pred naravnimi nesrečami le težko ubraniti, nas je zanimalo, kakšna naj bo gradnja, ki bi lahko kljubovala naravnim nesrečam? Osnova, ki poskrbi, da bo določena hiša čim bolje kljubovala muhastemu vremenu, je sodelovanje vseh odgovornih pri gradnji hiše, predvsem pa ne graditi na poplavno ogroženih območjih. Čeravno se je ob zadnjih poplavah izkazalo, da pred poplavami niso varna niti tista območja, ki sicer na zemljevidu niso označena kot poplavno ogrožena, ampak so v njihovi bližini. Prav tako je silno pomembno izbrati konstrukcijski sistem in materiale, ki v primeru morebitnih poplav omogočajo hitro in enostavno sanacijo poplavljenih delov hiše. Torej materiale, ki bodo tudi po umiku visokih vod in izsušitvi v čim večji meri v celoti primerni za nadaljnjo uporabo ter ne bodo postali odpadek.
Protipotresni standardi
Glede na veljavno zakonodajo in potresno ogroženost po celotni državi se morajo vsi novi objekti projektirati in graditi skladno z zahtevami sodobnih protipotresnih standardov Evrokod 8, pojasnjujeta pooblaščena inženirja IZS dr. Peter Kante in dr. Jaka Zevnik. Izpolnjevanje teh zahtev mora biti temelj pri zasnovi vsake hiše, razlagajo v podjetju Lumar. "Potresna varnost je del mehanske odpornosti in stabilnosti, kar je ena bistvenih zahtev za vsak objekt, izpolnjevanje tega pa osnova za pridobitev Evropskega tehničnega soglasja. V Lumarju z interno kontrolo redno preverjamo tudi te parametre, dvakrat letno pa to kontrolo izvedejo tudi akreditirane institucije iz tujine," pojasnijo v Lumarju.
Tudi strokovnjaki iz podjetja Marles hiše posvečajo potresni varnosti objektov, ki jih prodajajo, posebno pozornost. "Potresna varnost se preverja z računalniškimi metodami in praktičnimi preizkusi v laboratoriju," razložijo. Kot nadaljujejo, se dobro zavedajo pomena pravilne zasnove lesene okvirne konstrukcije in skrbnega načrtovanja ter poznavanja odziva lesenih nosilnih elementov na vodoravno obtežbo, saj lahko le tako izdelajo potresno odporne montažne objekte. "Na osnovi ujemanja eksperimentalnih in računskih rezultatov osnovne stenske enote v leseni konstrukciji z zanesljivostjo napovemo dinamični odziv različnih konstrukcij pri potresni obtežbi in s tem zagotovimo celovito potresno varnost naših objektov," povedo sogovorniki.
Kot dober primer izpostavijo Marlesovo montažno hišo z leseno okvirno konstrukcijo, ki je bila v Posočju postavljena leta 1976 in je prestala potres, ki je bil na tem območju leta 1998. Poleg potresne varnosti se preračuna tudi odpornost proti vetru. "Gre za posebne izračune za vsak objekt posebej, pri čemer se upošteva hitrost vetra glede na vetrno karto določenega območja. Tako lahko zagotovimo tako mehansko odpornost in stabilnost konstrukcije kot tudi celotnega objekta," zatrdijo v podjetju Marles hiše.
Dvig objekta za dve stopnici
Sogovorniki iz Marles hiš še opozorijo, da je informacija, na katerem območju bo določena stavba stala, nepogrešljiva pri zasnovi. Zato so hiše prilagojene tudi podnebnim razmeram.
V Lumarju pojasnjujejo: "Lokacija ni pomembna zgolj zaradi določanja potresne in vetrne obremenitve, mikrolokacijo oziroma umestitev v prostor moramo poznati tudi za izračun energetske učinkovitosti. Tudi temperaturni primanjkljaj, ki je osnova za izračun potrebne energije za ogrevanje, je odvisen od lokacije. Sicer pa je za izračun potresne sile treba poznati potresno cono in sestavo tal. V Sloveniji imamo karto potresne varnosti, kjer je Slovenija razdeljena na različna območja glede na projektni pospešek tal. Ob tem se upošteva tudi sestava tal: bolj ko so tla trdna, ugodnejša so za postavitev stavbe z vidika potresne varnosti. Podobno obstaja tudi karta za vetrne obtežbe Slovenije, ki jo je treba upoštevati pri projektiranju. Glede na te zahteve, arhitekturo hiše in umestitev v prostor se nato predvidijo ustrezne rešitve."
Podobno je tudi glede poplav. "Predvsem je pomembno, da objekte pravilno načrtujemo in gradimo v skladu z lokalnimi predpisi in prostorskimi akti, najboljšo zaščito pred poplavami pa predstavlja gradnja na lokacijah zunaj poplavnih območji. Dodatno lahko z nekaterimi gradbenimi ukrepi zmanjšamo posledice morebitnih poplav. Eden takšnih je dvig temeljne plošče oziroma kotov plošče nad teren," razlagajo v podjetju Lumar. Bistvena je še izvedba pravilne in kakovostne drenaže okoli hiše, ki lahko prepreči vdor vode v stavbo.
Marlesovi strokovnjaki pa opozorijo, da je priporočljivo posebno pozornost nameniti tudi prebojem inštalacij, ki predstavljajo kritične točke vdora zunanje vode v notranjost objekta. "Objekt bi bilo smiselno načrtovati tako, da je od nivoja terena dvignjen vsaj za 30 centimetrov oziroma minimalno za dve stopnici," poudarijo.
Ustrezna lesena konstrukcija ima visoko požarno odpornost
"Najbolj učinkovita tehnologija za zaščito montažne lesene gradnje pred vplivi naravnih nesreč bo zmeraj ustrezna konstrukcijska zaščita objekta," so prepričani v Marles hišah. Pravijo, da je objekte treba ustrezno uvrščati na območja, parcele, upoštevati ustrezne višine terena. Glede na naravne nesreče je najprimernejša lesena montažna konstrukcija z nosilno leseno konstrukcijo pri naravnih nesrečah zaradi poplave, požara in potresa, še dodajo. Pa tudi, da je prednost poplavljenih montažnih lesenih hiš relativno hitra sanacija. "V primeru požara so leseni konstrukcijski elementi dalj časa dimenzijsko stabilni kot betonski ali jekleni. Obremenitve pri potresu so šestkrat manjše pri leseni montažni gradnji v primerjavi s klasično masivno gradnjo," še omenjajo pri Marlesu.
V Marles hišah izpostavijo še en dejavnik, ki pripomore k trdnosti in varnosti montažnih stavb: "Čeprav vemo, da je les kot organska snov gorljiv material, se pogosto pozabi, da ima pravilno dimenzionirana lesena konstrukcija visoko požarno odpornost, ki preseže tudi požarno odpornost jekla in armiranega betona. Sposobnost lesa za prevajanje toplote je namreč zelo majhna. Pri požaru les počasi zogleni od površine proti notranjosti, kar onemogoča dostop kisika do lesa in v nezoglenelem preseku elementi ohranjajo polno nosilnost, kar lahko prepreči porušitev konstrukcije."
Ukrepi in predvsem usposobljeni izvajalci
Na vprašanje, ali obstaja poplavno varna hiša, izvemo, da so to hiše, ki niso zgrajene na poplavno ogroženih območjih ali v njihovi bližini. Z določenimi ukrepi pri urejanju prostora in gradnji se sicer lahko zagotovi zmanjšanje poplavne ogroženosti območja in stavb, vendar se morajo ljudje, ki živijo na teh območjih, zavedati, da nevarnost še vedno obstaja - in morajo biti pripravljeni na ukrepanje ter na posledice. Zlasti pa se je pri tako pomembnih odločitvah, kot je gradnja hiše, treba zavedati, da bodo v prihodnosti vremenski pojavi čedalje bolj skrajni, naravne nesreče pa pogostejše.
Tudi pri Lumarju opozorijo, da ne glede na materiale in tehnologijo gradnje na določenih področjih žal ne moremo graditi poplavno varnih hiš. "Obseg letošnjih poplav je bil na nivoju 500-letnih voda, kar pomeni, da je voda presegla in izničila vse ukrepe, ki so bili upoštevani pri gradnji hiš na najbolj izpostavljenih področjih," poudarijo pri Lumarju, kjer so prepričani, da lahko z ukrepi in upoštevanjem lokalnih prostorskih aktov in tudi z ostrejšo regulacijo teh v prihodnosti zmanjšamo možnost vdora vode in poškodb ob poplavah. "Tako se tudi z vidika zagotavljanja varnosti pred naravnimi nesrečami izkaže, kako pomembno je, da imamo pri gradnji kompetentne, usposobljene in izkušene projektante in izvajalce del," sklenejo v podjetju Lumar.
V sodelovanju je moč
Potresi so razmeroma redki, zato se s časovno oddaljenostjo od takih dogodkov zavest o pomembnosti potresno varne gradnje, predvsem med individualnimi graditelji, zmanjšuje. Zaradi tega pa je bistveno, da strokovnjaki vseskozi opozarjajo na pomen kakovostne protipotresne gradnje. "Protipotresna gradnja se začne že pri ustrezni zasnovi konstrukcije stavbe," poudarita pooblaščena inženirja IZS dr. Peter Kante in dr. Jaka Zevnik, "saj je treba poskrbeti, da so vertikalni konstrukcijski elementi, s katerimi zagotavljamo prenos obremenitev iz višjih nadstropij v temeljna tla, čim bolj enakomerno razporejeni po tlorisu stavbe in morajo biti zvezno postavljeni od zgornjega nadstropja do temeljev." Velikokrat se zgodi, še opozorita, da so pooblaščeni inženirji s področja gradbeništva prepozno uvedeni v projekt, ko je zasnova konstrukcije že določena. "Zato je bistveno sodelovanje z arhitektom že od začetka," opozorita Kante in Zevnik. "Gradbeni inženirji stremimo k temu, da se zahteve sodobnih protipotresnih standardov uveljavljajo v praksi in skrbimo za to," še poudarita sogovornika.
Vse višje tehnične zahteve za gradnjo stavb
Varnosti stavb je po besedah pooblaščenih inženirjev IZS dr. Petra Kanteja in dr. Jake Zevnika v Evropi namenjeno veliko pozornosti, kar pomeni, da se iz leta v leto izboljšuje, zahteve se izpolnjujejo in dopolnjujejo. Napredujejo tudi gradbeni materiali. V podjetju Lumar poudarjajo, da se gradbeništvo, podobno kot druge panoge, ves čas razvija in seveda odziva na okolico. "S tem se razvija in spreminja zakonodaja, ki postavlja vse višje tehnične zahteve za gradnjo stavb, kar zagotavlja vse bolj varno gradnjo. Sočasno s tem se razvija industrija: z razvojem posameznih materialov in s ciljem zagotavljanja večje odpornosti na podnebne spremembe kot tudi v smeri doseganja boljših tehničnih parametrov. Posledično se razvijamo tudi ponudniki montažnih hiš, ki ob uporabi novih materialov in upoštevanju novih, strožjih zahtev izpopolnjujemo svoje tehnične rešitve hiš." V Lumarju so prepričani, da je potresna varnost sodobnih hiš, grajenih po sedanjih standardih, zelo visoka.
