Med hišami nekoč in danes je kar nekaj razlik - tako glede namembnosti kot tudi po videzu in funkcionalnosti. Prav tako so se z leti izoblikovale in spremenile želje in zahteve stanovalcev. Danes bolj strmimo k funkcionalno opremljenim bivalnim prostorom, radi bi pa pod svojo domačo streho tudi čim več prihranili pri stroških. Prav ta pričakovanja in želje so tisto, kar vodi proizvajalce in ponudnike hiš na domačem tržišču pri oblikovanju svoje ponudbe.
Da bi zadostili željam svojim uporabnikom, je treba ves čas spremljati smernice in uvajati novosti - vse to in še več, da bi bil slovenski dom varčen, varen ter hkrati tudi udoben. In kako vse troje doseči?
Varno in zdravo bivalno okolje
V podjetju Marles hiše se po besedah sogovornikov Nike Bratović, vodje marketinga v podjetju, Tonija Šauperla, ki skrbi za razvoj, ter arhitektke Ane Milosavljević vedno bolj osredotočajo na inovativne rešitve, ki naredijo dom še bolj varčen, varen in udoben. Njihova pozornost je namenjena tudi okoljski in zdravstveni ozaveščenosti. "Les, ki ga uporabljamo za gradnjo, je zaščiten in konzerviran zgolj s sušenjem, brez uporabe škodljivih sredstev. Prav tako naše hiše ne vsebujejo formaldehida, denimo v ploščah ali katerem koli drugem materialu. To pomeni, da se trudimo zagotoviti varno in zdravo bivanje ter prispevati k bolj trajnostnemu načinu življenja."
Lumarjevi strokovnjakinji - Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti, in Petra Bizjak, vodja arhitekturnega biroja, pa poudarita, da so v podjetju glede na gradbene materiale in naše klimatske razmere s standardi skoraj ničenergijske gradnje dosegli optimalne standarde za energetsko učinkovitost objektov. Hkrati pa opozorita, da dodatna vlaganja v izboljšanje ne doprinesejo več bistvenega znižanja porabe. "V zadnjih letih se kaže, da je visok energetski standard postal samoumevna zahteva gradnje oziroma se večina investitorjev zaveda smiselnosti ukrepov v energetsko učinkovitost, saj je učinek energetske učinkovitosti tudi najlažje merljiv," opozorita, prepričani, da se bo tudi v naslednjih letih pospešeno delalo na nadaljnjem razvoju in uveljavitvi trajnostnih kazalnikov - od izrabe obnovljivih virov energije, ki jo danes že relativno uspešno izkoriščamo, do izpolnjevanja trajnostnih parametrov za same gradbene materiale.
Ugodje stanovalcev
Kot pravita sogovornici iz Lumarja, mora hiša oziroma dom svojemu uporabniku v prvi vrsti zagotoviti prijetno bivalno okolje, to pomeni ustrezno toplotno in zvočno udobje, dovolj dnevne svetlobe in svežega zraka.
"To so osnovne predpostavke, ki so in bodo ostale vodilo razvoja za gradnjo in razvoj materialov. Tako smo parametre, kot so toplotno udobje, kakovost zraka in dnevna svetloba, znotraj procesa certificiranja naše vzorčne hiše v Dragomlju tudi ovrednotili, za kar menimo, da bo tudi v prihodnosti za kupce vse pomembneje."
Sogovornici izpostavita tudi bivanjsko ugodje stanovalcev, ki mu prav tako posvečajo veliko pozornost. "Zato so tlorisi hiš odprti, funkcionalni in optimalno osvetljeni. Ob primerni osvetlitvi na bivalno ugodje uporabnikov pomembno vpliva kakovosten in svež zrak, ki ga zagotavljamo s prezračevalnim sistemom z rekuperacijo zraka. Pozabiti ne smemo niti na temperaturno ugodje v prostoru, izhodišče katerega je odlična izolacija ovoja in kakovostna gradnja. V zimskem času to zmanjšuje asimetrijo sevanja in zagotavlja enakomerno razporeditev temperature v prostoru, v poletnem času pa z ustreznim senčenjem ter nočnim pohlajevanjem preko oken preprečujemo prekomerno pregrevanje," ocenjujeta sogovornici, ki menita, da trendi kažejo, da se vračamo nazaj k naravi, po njunih besedah se namreč razvijajo koncepti samozadostnosti na področju gradnje, oskrbe z energijo za delovanje stavbe, pridelave hrane …
V Lumarju, kot še nadaljujeta, te koncepte vključujejo v hiše: "S fotovoltaičnimi paneli sami proizvajamo električno energijo za delovanje hiše in polnjenje avtomobila. Z viški električne energije lahko namreč polnimo električni avtomobil. Vse pogosteje se vgrajuje tudi zelene strehe, s katerimi vračamo naravi zelene površine, ki so bile odvzete z gradnjo, sočasno pa prinašajo tudi druge okoljske prednosti, kot denimo čiščenje zraka, manjša obremenitev meteorne kanalizacije, znižuje temperaturo okoliškega zraka, predstavlja življenjski prostor za žuželke ..."
Vse več pametnih domov
Trend bivanja gre tudi v smeri prilagajanja bivalnih pogojev življenjskim navadam celotne družine, še poudarita Teraž Krosiova in Bizjakova: "Če je družina veliko zdoma, je ključno, da jih dom pričaka v želenem stanju in ne v poplavi zaradi napake na vodovodni napeljavi, obenem pa je več kot dobrodošlo, da morebitnim vlomilcem daje videz, da je vendarle nekdo doma in je tako manj zanimiva tarča vloma. Tega se zavedamo in ustvarjamo vse več pametnih domov."
Ključni cilji, zakaj se odločiti zanj, so po njunih besedah povečanje udobnosti bivanja in dela, v smislu lažjega upravljanja vgrajenih sistemov, kar se odraža tudi v manjši porabi energije, varnosti ter možnosti nadzorovanja stroškov uporabe. Prav tako opozorita na porast števila pametnih domov: "Če so se zanje pred leti odločali le premožnejši ali ljubitelji novih tehnologij, je danes pametni dom v vedno več hišah, saj zgolj z avtomatizacijo senčil poskrbimo, da se hiša v poletnih mesecih ne pregreva, pozimi pa izkoristi kar največ sončne energije."
Vloga arhitekta
Pri načrtovanju novega doma je ključna dobra komunikacija med arhitekti in bodočimi lastniki hiš, poudarjajo v podjetju Marles hiše, zato imajo kot ponudniki montažnih hiš odlične lastne arhitekte, ki sproti spremljajo trende in so strokovnjaki v načrtovanju za montažno gradnjo.
Ana Milosavljevič, Marles arhitektka, je povedala, da se njihov oddelek hitro vključi v celoten postopek in stranki svetuje pri ustvarjanju ali prilagajanju idejne zasnove: “S stranko se pogovori o parceli, ki predstavlja ključen element, da se prilagodi umestitev hiše nanjo, ne obratno. Stalno komuniciranje in usklajevanje sta bistvena, pri čemer upoštevamo želje strank, a tudi prostorske omejitve ter predpise, ki vplivajo na videz in postavitev hiše. Bodoče lastnike hiš podrobno seznanimo s sistemom montažne gradnje, ki ga izvajamo, hkrati pa nudimo svetovanje pri notranji razporeditvi, z namenom, da so prostori funkcionalni, udobni, dobro osvetljeni in prijetni za bivanje, kar zagotavlja največje udobje.”
Energetski standard novogradnje s sanacijo ni primerljiv
Na vprašanje, kako sodobne hiše v primerjavi s hišami pred približno 20 leti prispevajo k energetski učinkovitosti in zmanjšanju stroškov ogrevanja in hlajenja, pa sogovornici iz podjetja Lumar odgovorita, da energetska učinkovitost stavb v 80. letih prejšnjega stoletja ni bila tema, o kateri bi se veliko govorilo, zato je energetska učinkovitost stavb temu primerna. "Nekaj stavbnega fonda iz osemdesetih let je danes že saniranega, saj se v zadnjih letih izvaja vse več energetskih sanacij, vendar je energetski standard novogradnje s sanacijo skorajda nemogoče doseči. Danes se te zahteve samodejno upoštevajo pri projektiranju novogradenj, medtem ko lahko to pri sanacijah predstavlja velike posege."
Glede na zahteve, ki so veljale v 80. letih prejšnjega stoletja, bi lahko ocenili, da so prihranki pri sodobnih skoraj ničenergijskih hišah več kot 80-odstotni, nadaljujeta sogovornici, ki opomnita, da energetski prihranki niso zgolj v energiji, pač pa tudi v vrsti energentov. "Pri starejših hišah je bil najpogostejši energent kurilno olje ali zemeljski plin v kombinaciji z radiatorskim ogrevanjem, medtem ko danes že nizkotemperaturni režimi ogrevanja zagotavljajo določene prihranke, prav tako pa danes najpogostejši vir toplote predstavljajo visoko učinkovite toplotne črpalke, ki koristijo obnovljive vire energije - vodo, zrak ali toploto zemlje."
Hkrati pa se, tako Teraž Kroisova in Bizjakova, energetska učinkovitost ne kaže le v nižjih obratovalnih stroških, ampak tudi višjem bivalnem udobju. "Že pri razvoju pasivnih hiš pred dvajsetimi leti so poudarjali pomen visokih površinskih temperatur ovoja stavbe, ki vplivajo na asimetrijo sevanja. Te rešitve so danes že standard vsake sodobne hiše. Tako imajo steklene površine na notranji stani tudi ob najhladnejših zimskih dneh visoko površinsko temperaturo. Dobra izolacija ovoja v kombinaciji z ustreznim senčenjem steklenih površin zagotavlja tudi boljšo toplotno stabilnost stavbe, kar pomeni, da so notranja nihanja temperature skozi vse leto minimalna. Vsekakor je tudi stabilna notranja temperatura pomemben faktor bivalnega ugodja," pravita.
Napredek v izolaciji, ogrevanju in rabi obnovljivih virov
Tudi sogovorniki iz podjetja Marles hiše poudarijo, da so sodobne hiše v primerjavi s hišami, zgrajenimi pred približno 20 leti, veliko bolj energetsko učinkovite in varčne. Po njihovih besedah se največji napredek kaže v izboljšani izolaciji, učinkovitejših sistemih ogrevanja in hlajenja ter boljši rabi obnovljivih virov energije, kot je sončna energija.
"Strankam ponujamo številne inovativne rešitve, med katerimi izstopa napredno stensko in stropno ogrevanje in pohlajevanje, ki hkrati nudi rešitev za gretje in hlajenje. Poleg tega uporabljamo rekuperacijo za učinkovito izmenjavo zraka in ohranjanje svežega zraka v hiši. Zrakotesnost hiše je pod 0,6 h-1, kar pripomore k zmanjšanju toplotnih izgub. Dodatno zagotavljamo toplotno zaščito ovoja stavbe v pasivnem standardu in vgrajujemo toplotno izolacijo pod betonsko ploščo, na primer z uporabo XPS-izolacije, kar prispeva k izjemni energetski učinkovitosti in zmanjšanju stroškov ogrevanja in hlajenja ter povečanju trajnosti doma," poroča Toni Šauperl. Hkrati pa izpostavijo tudi pametne sisteme, ki omogočajo nadzor porabe energije in vode ter optimizacijo rabe virov za večje udobje in varčnost. "S temi sistemi je mogoče upravljati energetsko učinkovitost hiše," pravi Nika Bratović.
Dodala je tudi, da je vse naprednejša tudi modularna gradnja, ki jo je mogoče realizirati tudi v večnadstropne objekte. "Razvili smo optimalne objekte, ki omogočajo boljšo uporabo materialov, krajše gradbene čase in manj odpadkov. Hkrati se da modul povezati in tako tvoriti sanjsko sodobno hišo," še povedo v podjetju Marles hiše.
Ogrevanje in pohlajevanje iz stropa in sten
Rešitev je primerna za boljši izkoristek prostora, saj so elementi vgrajeni v stene in tako ni dodatnih grelnih teles, kot so radiatorji ali konvektorji. “Sistem stenskega in stropnega ogrevanja in pohlajevanja je priporočljiv skoraj za vse grelne naprave, ki jih vgrajujemo v hiše, najbolj običajna pa je izvedba v kombinaciji s toplotno črpalko,” poudarjajo pri Marles hišah. Med glavnimi prednostmi stenskega in stropnega ogrevanja in pohlajevanja izpostavijo:
• temperatura v prostorju je zelo enakomerna,
• bivanje je izjemno prijetno, saj ni izrazitega kroženja zraka,
• z enim sistemom rešimo ogrevanje in pohlajevanje,
• nizki obratovalni stroški.
Alternative lesu ni
“Če govorimo o gradnji energetsko učinkovitih, potresno varnih in z vidika obremenitev okolja prijaznih objektov, prave alternative leseni gradnji ni,” sta prepričani strokovnjakinji iz Lumarja. “Les kot material že sam po sebi zagotavlja ugodne bivalne pogoje, njegov odtis CO2 je vsaj nevtralen, po koncu pa ga je mogoče reciklirati in porabiti. Tudi z vidika trajnostne gradnje ni pravih alternativ. Materiali, kot so beton, opeka, jeklo, steklo ..., so že v fazi proizvodnje energetsko potratni, slabši so z vidika izolativnosti in veliko bolj problematični za ponovno uporabo,” opozarjata sogovornici.
Tako zgrajena lesena montažna hiša je po njunih besedah prijazna okolju tako med gradnjo, bivanjem kot med rušenjem, saj so vsi materiali naravni in ne obremenjujejo okolja. “Ena ključnih prednosti gradnje z lesom je obvladovanje energetske učinkovitosti v smislu obvladovanja materialov in tehnologije, s čimer lesena gradnja prevzema vodilno vlogo na področju kakovostne skoraj ničenergijske gradnje tako v Sloveniji kot po svetu. Vsi elementi so prefabricirani v proizvodni hali. Tako lahko v bistvu govorimo o industrijskih izdelkih, za katere so vnaprej natančno definirani detajli in so podvrženi stalni kontroli kakovosti. Za hiše Lumar imamo pridobljene potrebne certifikate, evropsko tehnično soglasje, ki potrjuje ustreznost vgrajenih materialov in kakovost izvedbe. Posledično je tudi čas gradnje bistveno krajši, kar predstavlja eno bistvenih prednosti v današnjem času. S kakovostjo tehnoloških postopkov in izvedbe je tesno povezana tudi energetska učinkovitost. Gradnja brez toplotnih mostov in zrakotesna ravnina sta zahtevi, ki jih lahko izpolnimo s pravilnim projektiranjem in detajli ter natančno izvedbo. In lesena montažna gradnja ima na tem področju veliko izkušenj. Les in lesne polproizvode uporabljamo tudi kot fasadne elemente, za pergole, nadstreške, podnice.”