"Dokler smo hišo ogrevali s centralnim sistemom na olje, smo, čeprav smo redno kurili tudi v kaminski peči, v sezoni porabili za 2200 evrov kurilnega olja. Odkar imamo IR-panele, so bili prvo leto, ko še nismo izolirali fasade, stroški elektrike za ogrevanje okoli 1100 evrov, seveda ob uporabi kaminske peči. Odkar je izoliran stavbni ovoj, so stroški ogrevanja z IR-paneli 650 evrov. Če ne bi občasno zakurili v kaminski peči, bi bila poraba električne energije za ogrevanje med 800 in 850 evri," pripoveduje Matej iz okolice Maribora, ki je v dvonadstropni družinski hiši z ogrevanjem na električno energijo precej privarčeval, poleg tega poudarja, da prav tako nimajo več stroškov za kotlovnico, pa še dodatni prostor so pridobili, ko so odstranili dvocevni radiatorski sistem in prodali staro peč na olje.
Pri IR-panelu direkten prenos toplote s sevanjem
Dejstvo je, da na bivalno udobje v prostoru vpliva veliko dejavnikov, od temperature zraka prek temperature obodnih zidov do relativne vlažnosti v prostoru. Kako in kdaj to udobje dosežemo, je v veliki meri odvisno od moči grelnega telesa, načina oddajanja toplote in podobnih lastnosti. Moč grelnega telesa pa precej vpliva na njegovo porabo energije in naposled na količino denarja, ki ga porabimo za ogrevanje.
Dobitna kombinacija
V podjetju Ekosen menijo, da je pri odločitvi za ogrevanje z IR-paneli smiselno razmišljati tudi o montaži samooskrbne sončne elektrarne, s katero pridobimo dovolj elektrike za njihovo delovanje. Taka, po njihovem mnenju dobitna kombinacija je mogoča tako na družinski hiši kot tudi na večstanovanjski stavbi. Za zgled navajajo stanovanjski blok v Radencih, ki je prvi energijsko samooskrbni stanovanjski blok v Pomurju. Fotovoltaični moduli na strehi proizvajajo elektriko za ogrevanje 27 stanovanj v bloku z IR-paneli.
Malo je objektivnih raziskav, ki bi med seboj primerjale denimo učinkovitost in gospodarnost ogrevanja z IR-paneli, električnimi radiatorji, šamotnimi radiatorji in grelnimi mrežami ali folijo. Za objektivne rezultate bi morali v taki študiji namreč zagotoviti ustrezne pogoje. "To bi pomenilo, da bi morali izvesti meritve za posamezno grelno telo v istem prostoru, ob istih pogojih zunanje temperature," razlaga Niko Prekoršek iz podjetja Tiping. Na podlagi testiranj izdelkov, s katerimi se ukvarjajo v podjetju, to so IR-paneli, talno električno ogrevanje in radiatorji, Prekoršek meni, da je glede porabe električne energije najboljša kombinacija IR-panela in električnega talnega ogrevanja, pri kateri en termostat nadzira obe grelni telesi, a v odvisnosti. Na drugem mestu so po sogovornikovih besedah IR-paneli, sledi jim talno električno ogrevanje. "Poraba energije pri IR-panelu je že v osnovi manjša od porabe energije pri ogrevanju z električnimi radiatorji, pa naj bodo še tako varčni, saj je prenos toplote pri IR-panelu direkten s sevanjem na telo, izgube so manjše, zato je znatno manjša poraba," pojasnjuje Prekoršek.
V zadnjem času precej narašča tudi uporaba talnega električnega ogrevanja, nadaljuje sogovornik, saj se pri izdelavi tal uporabljajo vedno boljši izolacijski materiali, zaradi katerih so izgube proti estrihu in betonski plošči minimalne ali zanemarljive, vsa toplota pa prehaja v prostor. "Znano je tudi, da so ploskovna ogrevanja varčnejša od koncentriranih pri enaki vgrajeni moči. Če povzamem, bi bilo najugodnejše ogrevanje z IR-paneli, potem talno ogrevanje - z mrežami ali s folijo," meni Niko Prekoršek.
Šamotni radiatorji
Ena od možnosti ogrevanja prostorov z električno energijo so tudi električni šamotni radiatorji. Ohišje takega radiatorja je narejeno iz kakovostne pocinkane jeklene pločevine, jedro radiatorja pa je šamotna plošča, v katero so vgrajeni posebej razviti električni grelci z bimetalnim stikalom. Prijetno toploto oddaja šamotna opeka v velikosti radiatorja in debeline 2 centimetra. Posebej oblikovana grelna rebra radiatorjev omogočajo optimalno oddajanje toplote iz šamotne opeke v prostor. Pri šamotnih radiatorjih je zanimiv podatek, da 20 minut porabe elektrike zadošča za eno uro oddajanja toplote v prostor.
Dragan Grgić iz podjetja Thermotec pravi, da se pri svetovanju strankam pri odločanju za ogrevanje z električno energijo zanaša na študijo neodvisnega nemškega strokovnjaka za sanacijo zgradb, opravljeno leta 2016 v Nemčiji. V študiji je strokovnjak primerjal učinkovitost ogrevanja z IR-paneli in šamotnimi električnimi radiatorji Aeroflow, in sicer po več parametrih: razmerje med velikostjo grelnega telesa in njegovo močjo, čas ogrevanja in regulacija delovanja, bivalno udobje ter stroški. Ugotovil je, da je bilo za ogrevanje šestih prostorov potrebnih 4,80 m² IR-panelov in samo 2,39 m² električnih šamotnih radiatorjev. "Razlog leži v specifični ogrevalni moči, ki je pri IR-panelih dvakrat nižja (1320 W/m²) od električne moči radiatorjev (2656 W/m²)," razlaga to ugotovitev Dragan Grgić. Če zanemarimo bivalno udobje in se omejimo zgolj na stroške ogrevanja, nadaljuje sogovornik, lahko iz poročila razberemo, da so bili v primerjalnem testu skupni stroški ogrevanja z električnim radiatorjem s šamotno opeko za 48 odstotkov nižji od ogrevanja z IR-paneli.
Napredek z IR-regulatorjem
Medtem pa je šel tudi razvoj IR-panelov naprej, prav tako je bil velik napredek dosežen na področju regulatorjev za IR-ogrevanje. Poseben regulator so razvili v slovenskem podjetju Ekosen. "IR-regulator IRSun smo razvijali kar dve leti in je edinstven na svetu in mnogo bolj ekonomičen kot termostati. Z uporabo omenjenega IR-regulatorja se IR-panel nikoli ne segreje na polno moč. Njegova temperatura niha od 30 do 65 stopinj Celzija in oddaja v prostor točno toliko toplotne energije, kot je potrebujemo. Pri tem ne čutimo temperaturnega nihanja, tudi uporabnost panela se s tem podaljša, ker se ne pregreva in pretirano ne ohlaja. V prostorih s takšnimi regulatorji čutimo večje udobje, poraba električne energije je za okrog 25 odstotkov manjša kot sicer, paneli pa imajo daljšo uporabnost," razloži Aleš Babič iz podjetja Ekosen.
Kakšna je izolacija stavbe
Primerjave ogrevanja na elektriko z drugimi viri energije bi morale upoštevati, ali gre za sistem ali za ogrevanje posameznega prostora, meni Niko Prekoršek. "Cenovna primerjava ogrevanja z elektriko in klasičnega centralnega ogrevanja je zelo odvisna od izolacije stavbe, ki jo ogrevamo," meni sogovornik. Treba pa je spremljati tudi vrednost investicije in nato vzdrževanje sistema. "Ker postajajo sistemi dokaj zapleteni, digitalizirani, je treba vedeti, da vzdrževanje pri določenih ogrevalnih sistemih v prihodnje ne bo poceni," je prepričan Prekoršek. Pri slabi izolaciji objekta je po njegovem mnenju najugodnejše ogrevanje z visokotemperaturno dovolj močno toplotno črpalko ali z IR-paneli ali plinom, saj ima vsak od teh sistemov svoje prednosti. Pri zelo dobri izolaciji pa je lahko toplotna črpalka draga v primerjavi z IR-paneli ali električnim talnim/stropnim ogrevanjem, ki porabijo malo elektrike in praktično ne potrebujejo vzdrževanja, meni sogovornik. V nizkoenergijski stavbi bi investicija in vzdrževanje toplotne črpalke bistveno zvišala stroške na letni ravni. "Če pogledamo širše, je potrebno dobro poznavanje več ogrevalnih sistemov in dobro poznavanje stanja objekta, da bi lahko z zagotovostjo trdili, kateri sistem je v določenem primeru boljši in s katerim dosežemo cenejše ogrevanje," sklene Niko Prekoršek. Primerjava podjetja Ekosen, narejena na podlagi podatkov za novogradnjo z odlično izolacijo v velikosti 130 m2, pa kaže, da v 20 letih, upoštevaje ceno energenta, vrednost investicije, servise in vzdrževanje, največ porabimo za centralno ogrevanje, bodisi na kurilno olje, pelete, plin bodisi s toplotno črpalko, najmanj pa za ogrevanje z IR-paneli v kombinaciji s samooskrbno sončno elektrarno.
