Enako kot temperatura zraka na počutje v prostoru vplivata tudi njegova relativna vlažnost in kakovost. Kako poskrbeti, da bodo omenjeni parametri čim bliže idealu? Kot pravi mag. Peter Petrovčič, energetski svetovalec EnSvet, na ugodno klimo in kakovost zraka vplivajo lokacija in način gradnje, toplotna izolacija, starost in dotrajanost objekta, na primer oken in vrat, število članov gospodinjstva in seveda način ogrevanja in prezračevanja stavbe.
Čez dan do 21 stopinj, ponoči kako stopinjo manj
Ne glede na to, ali toploto v stanovanju ohranjate s pomočjo zemeljskega plina, trdnih goriv ali sodobnejših metod, je ogrevanje v zimskem času eden izmed največjih stroškov v gospodinjstvu, opozori Petrovčič. Pravi, da naj bo doma prijetno toplo. To pomeni, da temperaturo prilagodimo aktivnostim: če kuhamo, pospravljamo ali likamo, je temperatura po strokovnjakovih besedah lahko nekoliko nižja kot takrat, ko na kavču gledamo televizijo. Enako velja za nočni čas. V splošnem velja, da je najprimernejša temperatura v stanovanju pozimi čez dan od 20 do 21 stopinj Celzija, ponoči pa kako stopinjo manj. "V družinah z majhnimi otroki se držimo zgornje meje, hišni ljubljenčki pa potrebujejo nekoliko nižjo temperaturo. Pri tem je dobro vedeti, da ena stopinja razlike v temperaturi notranjega zraka strošek letnega ogrevanja spremeni za štiri do pet odstotkov," razloži Petrovčič.
Električno ogrevanje: primerno za skoraj vse prostore
Ena glavnih prednosti električnega talnega ogrevanja je nizka začetna investicija, gradbenih posegov pri montaži pa skoraj ni, pravi Robi Zupančič iz podjetja KOOP. Kot pojasni Zupančič, je električno talno ogrevanje primerno za bolj ali manj vse vrste prostorov, zlasti pa kopalnice in prostore, kjer želimo visoko bivalno udobje. “Treba pa je vedeti, da so na tržišču številne talne obloge, ki se med seboj močno razlikujejo. Nekatere so bolj primerne za talno ogrevanje, druge manj. Zato je bistvenega pomena, da sta moč in tip grelnega telesa prilagojena izbrani talni oblogi. Priporočljivo je, da se stranka najprej odloči za vrsto talne obloge, na podlagi te izbire pa se določita tip in moč grelca,” sklene sogovornik.
Nobena skrajnost ni dobra
Enako kot pri temperaturi tudi pri vlagi nobena skrajnost ni dobra, opozori energetski svetovalec. Negativen vpliv vlažnega zraka lahko povzroči utrujenost, pomanjkanje energije, razdražljivost in splošno slabše počutje. Preveč vlažni prostori so idealno okolje za razvoj plesni in bakterij in posledično neprijetnih vonjav in s tem povezanih bolezni, poudari Petrovčič. Presuh zrak draži sluznico v dihalih in povzroča suho kožo in srbenje ter tudi statično elektriko v sintetičnih oblačilih, kar prav tako ni prijetno. Zato naj bi se po strokovnjakovih besedah priporočena relativna vlažnost preko celega leta gibala med 40 in 55 odstotki. Dosežemo jo s primerno notranjo temperaturo in rednim, zmernim prezračevanjem nekaj minut večkrat na dan ali pa z ustreznim prezračevalnim sistemom z vračanjem toplote in uravnavanjem vlage. "Če sodite med zmrzljive ljudi, je primernejše, da se ob mrzlih dneh nekoliko bolj oblečete, ponoči pa pokrijete z dodatno odejo. Ni primerno, če na primer ležite ob televiziji na kavču v kratkih hlačah in majici, ob tem pa ogrevate na 24 stopinj Celzija," meni Petrovčič.
Na izbiro energenta ne vpliva samo cena toplote
Med energetskim svetovanjem ljudje pogosto sprašujejo o najboljšem ogrevalnem sistemu, kaj vse vpliva na delovanje, kje je naprodaj in kdo so izvajalci, koliko stane, kakšno je vzdrževanje. "Vsi lastniki stavb se namreč zavedajo, da znašajo stroški ogrevanja prostorov in sanitarne vode okrog 80 odstotkov vseh stroškov za energijo in da bo treba novi ogrevalni sistem dopolnjevati, spreminjati ali celo zamenjati, če odločitev ne bo dobro premišljena," pravi Petrovčič. Meni, da so prihajajoče posledice podnebnih sprememb tudi v Sloveniji že nakazale trende. "Klasični rabi energije za zimsko ogrevanje prostorov je treba dodati še poletno hlajenje prostorov," doda sogovornik.
IR-paneli: prilagodljivo ogrevanje
Direktor podjetja Ekosen Aleš Babič pojasni, da lahko stanovalci ogrevanje z IR-paneli prilagodijo lastnim željam, potrebam in svojemu ritmu življenja in tako ogrevajo svoj bivalni prostor takrat, ko jim ustreza. Prav tako lahko sami natančno določijo, ali bodo v spalnici imeli 21 stopinj Celzija, v dnevni sobi kakšno stopinjo več ali manj, na hodniku pa se bo ogrevanje vklopilo samo ob določenem času. Ko jih ne bo doma, bodo z energijo varčevali in samo vzdrževali določeno temperaturo. IR-ogrevanje uporabnikom omogoča tudi nastavitev ogrevanja preko pametnih naprav, kajti sodobni IR-paneli so v koraku s časom in kot nalašč za pametni dom. Takšne odzivnosti, prilagodljivosti in učinkovitosti drugi viri ogrevanja ne omogočajo, je prepričan Babič.
Kot pravi, na izbiro energenta ne vpliva samo cena toplote, ki jo iz izbranega energenta pridobimo preko ogrevalnega sistema, temveč tudi obseg manipulacije z energentom, razpoložljiv prostor za njegovo shranjevanje, dostopnost, možnost odvoda dimnih plinov in podobno. Pred izbiro ustreznega ogrevalnega sistema je nujen obisk neodvisnega strokovnjaka, še pravi, ki se spozna na energetiko in bo z več vidikov znal razbrati vaša pričakovanja in potrebe po bivalnih razmerah v stavbi. Izbira je namreč zelo individualna in so v isti stavbi za različne stanovalce izbire ogrevalnih sistemov različne. Poleg tega je treba upoštevati strošek nakupa kurilne naprave in strošek izvedbe oziroma prenove ogrevalnega sistema. Pomembne v finančni konstrukciji so tudi nepovratne spodbude Eko sklada, ki lahko za posamezne naložbe po Petrovčičevih besedah sežejo tudi do 60 odstotkov priznanih stroškov naložbe.
Ogrevanje odvisno od izolacije
Načeloma je slabo izolirane stavbe bolj učinkovito ogrevati s kurilnimi napravami, v katerih energent gori, kot so kotli na drva, kurilno olje ali plin, je prepričan Petrovčič. "Ti namreč lažje pokrivajo konične potrebe po toploti, ki jih je v takih stavbah več. Za dobro izolirane stavbe pa je primernejša vgradnja toplotne črpalke. Poleg tega izbiro energenta omejujejo tudi občinski odloki o prednostni izbiri energentov na posameznih območjih. Degradirana območja, kot so večja mesta, namreč s temi odloki regulirajo čistost zraka."
Zračenje skozi okna pozimi ni več potrebno
Če imamo doma prezračevalno napravo, nam ni treba odpirati oken, da bi v stanovanju imeli svež zrak. Prezračevalna naprava je narejena tako, da svež mrzel zrak ogreje z odpadnim zrakom, ki ga črpa iz stanovanja. Svež zrak se tako ogreje na sobno temperaturo. Novejše naprave so tako zelo učinkovite, da se odpadni zrak ohladi skoraj na zunanjo temperaturo. Če imamo na primer v stanovanju 22 stopinj Celzija, zunaj pa je minus deset stopinj, nam boljše naprave ogrejejo svež zrak na okoli 20 stopinj Celzija, medtem ko se slab zrak ohladi celo na minus osem stopinj Celzija ali manj. Milan Kuster iz podjetja Lunus pojasni, da je prednost prezračevalnega sistema v kurilni sezoni še večja, saj zračenje skozi okna ni primerno zaradi velikih toplotnih izgub. Pojasni, da prezračevalna naprava skrbi za kontrolirano izmenjavo zraka. Svež zrak, ki je nujno potreben za življenje, prihaja v naš dom skozi vhodne enote in istočasno izrabljen zrak odvajamo skozi odvodne enote. Vse to lahko počnemo tudi z rekuperatorji, ki še dodatno zmanjšajo energijske izgube in zagotavljajo energijsko varčno in učinkovito prezračevanje, doda sogovornik.
Na izbor energenta pomembno vpliva tudi vrsta ogrevalnega sistema, nadaljuje sogovornik: "Nizkotemperaturni sistemi ogrevanja, kot je tudi talno gretje, potrebujejo v razvodu nižjo temperaturo ogrevalne vode kot visokotemperaturni sistemi, na primer radiatorji. Zaradi nižje temperature so izkoristki kurilnih naprav pri nizkotemperaturnih sistemih višji. To še posebno velja za toplotne črpalke in kotle s kondenzacijsko tehniko, ki izkoriščajo tudi latentno toploto dimnih plinov, ki oddajajo toploto, ko se v napravi in dimniku ohlajajo pod temperaturo izparevanja in voda v njih kondenzira. Kotli s kondenzacijsko tehniko so predvsem plinski. Če želimo vgraditi kotel s kondenzacijsko enoto, moramo nujno sanirati tudi dimnik in urediti odvod kondenzata. Večji stroški gradnje sistema se nam bodo vračali z večjimi izkoristki ogrevalne naprave."
V Sloveniji pet glavnih virov energije za ogrevanje
Iz raziskave REUS 2019 lahko razberemo, pravi energetski svetovalec Peter Petrovčič, da v Sloveniji uporabljamo pet glavnih virov energije za ogrevanje stavb. Delež biomase je 32 odstotkov, kurilnega olja 20, zemeljski plin dosega 12 odstotkov, neposredno električno gretje 10 in toplotne črpalke 9 odstotkov. V mestih je bolj zastopan zemeljski plin, na podeželju drva. Trendi kažejo na relativno stabilnost biomase in plina, povečanje toplotnih črpalk in elektrike ter zmanjševanje ogrevanja na kurilno olje.
Radiatorjev ne smemo zamenjati na pamet
Poseben problem je ogrevanje v starejših večstanovanjskih zgradbah, a ne zaradi energenta, temveč zaradi dotrajanih ogrevalnih naprav. Peter Petrovčič pravi, da imajo starejši radiatorji slabši izkoristek, običajno so iz jekla ali jeklene litine in nimajo sodobnega videza. Poleg tega je običajno na njih brez prilagoditev težko namestiti termostatske ventile. Po sogovornikovih besedah zamenjava dotrajanih radiatorjev ni mačji kašelj in je potrebno inženirsko načrtovanje zamenjave, ki upošteva delovni tlak, najvišjo temperaturo ogrevne vode, toplotne izgube prostora, v katerem bo radiator vgrajen, dimenzije razvoda ogrevne vode, način regulacije temperature v ogrevalnem sistemu in drugo.
Toplotne črpalke doživljajo razcvet
Ogrevalne naprave, ki doživljajo največji razcvet, so toplotne črpalke, pravi energetski svetovalec Peter Petrovčič. Njihove prednosti za uporabnika so udobje, poceni ogrevanje in dobra regulacija, še doda. Po besedah Suzane Guček iz podjetja Kronoterm pa uporabnike za nakup najbolj prepriča dejstvo, da kljub višji začetni investiciji toplotna črpalka zniža stroške ogrevanja kar do 75 odstotkov. “Povedano z drugimi besedami: v 15 letih lahko s toplotno črpalko v primerjavi s kurilnim oljem prihranimo za nov družinski avto srednjega razreda,” pravi Gučkova.
Eden od razlogov za priljubljenost toplotne črpalke je po besedah Mihe Glaviča iz podjetja E2E tudi ta, da uporabniki z napravo nimajo dela. “Preprosto se oktobra ogrevanje vklopi in aprila izklopi,” pravi Glavič. Uporabniki ne potrebujejo nobenega zalogovnika za gorivo, zato je v hiši potreben le manjši prostor za postavitev črpalke. Prav tako ni nikakršnega dela s pripravo goriva, denimo z nošenjem drv, nasipavanjem peletov ..., zato je upravljanje toplotne črpalke enostavno.
"V večstanovanjskih stavbah z napačno izbiro radiatorjev tudi vplivamo na hidravlično uravnoteženost celotnega ogrevalnega sistema in tako vplivamo tudi na bivalno ugodje drugih stanovalcev. To še zlasti velja za enocevne ogrevalne sisteme, kjer ogrevna voda teče skozi zaporedno vezane radiatorje," opozori energetski svetovalec. Doda, da je izbira grelnih radiatorjev danes velika, poleg tega so cene zaradi konkurence in tehničnega razvoja sorazmerno nizke. "Obstaja pet skupin radiatorjev, ki se razlikujejo po strukturi in materialu, to so litoželezni radiatorji, jekleni radiatorji, radiatorji iz aluminija, bimetalni iz dveh različnih kovin, za katere je značilen visok izkoristek, ter konvektorji, primerni za večje površine. Vsaka vrsta ima prednosti in slabosti, zato je potrebna individualna inženirska obravnava vsakega primera," sklene Petrovčič.
