"Lumar se je v zadnjih dveh desetletjih izoblikoval kot glavni inovator in promotor lesene montažne gradnje," je na današnji tiskovni konferenci poudaril lastnik in direktor podjetja Marko Lukić.
Njihovi številni pilotni projekti in zgodnja usmeritev v trajnostni razvoj se danes zrcalijo v prepoznavnosti in uspešnosti podjetja. Lumarjeva vizija je zakoreninjena v prepletu tehnologije in narave, kar je omogočilo, da so že leta 2019 postali proizvajalec z največ prihodki na slovenskem trgu, leta 2023 pa so se povzpeli na mesto največjega slovenskega proizvajalca montažnih lesenih objektov. "To ni bil naš cilj, ampak rezultat nenehnega vlaganja v razvoj in zaupanja naših kupcev," je dejal Lukić. Lumar ostaja predan svoji viziji, kjer trajnost in inovativnost nista le poslovna cilja, ampak načela, ki usmerjajo njihovo delo in ustvarjajo prostor, v katerem se združujeta tehnologija in narava.
V 30 letih več kot 2650 objektov
Družinsko podjetje Lumar, ustanovljeno leta 1993, je v treh desetletjih postavilo več kot 2650 montažnih objektov. Njihova filozofija je osredotočena na gradnjo kakovostnih, okolju prijaznih objektov, ki zagotavljajo maksimalno bivalno ugodje in visoko energetsko učinkovitost, kar izraža njihov slogan Živi najbolje.
V zadnjih dveh desetletjih je podjetje Lumar s svojimi drznimi vizijami preoblikovalo slovensko gradbeno krajino, povezalo različne panoge in tehnologije ter se aktivno zavzema za trajnostno arhitekturo. Podjetje je postavilo nacionalne trende v montažni in trajnostni gradnji tako pri zasebnih kot javnih objektih. Njihova vizija temelji na spoštovanju do okolja in človeka, kar jasno odseva v njihovih projektih. Danes podjetje, ki ima sedež v Mariboru, ponuja standardne izdelke in rešitve, ki celostno obravnavajo trajnostno bivanje. Pri tem upoštevajo ključne kriterije trajnostne gradnje: bivalno ugodje, energetsko učinkovitost in vplive na okolje.
Pionirji na različnih področjih
V letu 2007 so postavili prvo pasivno hišo v Sloveniji, kar je bil zgolj uvod v njihovo pionirsko pot. Leto kasneje, leta 2008, so zgradili prvi vrtec v pasivni tehnologiji, s čimer so pokazali, kako lahko inovacije služijo tudi najmlajšim. Leta 2009 so predstavili prvo plus energijsko hišo, ki je proizvedla več energije, kot je porabila, kar je bil izjemen korak naprej v energetski neodvisnosti.
Lumarjeva aktivna hiša iz leta 2013, zasnovana za poskusno bivanje, je ponudila novo razsežnost interakcije med človekom in njegovim bivalnim okoljem. Leta 2017 so vse njihove hiše postale skoraj nič-energijske z vgrajenim prezračevalnim sistemom, kar je izjemno povečalo bivanjsko ugodje in energetsko učinkovitost. Njihova prizadevanja so bila kronana leta 2019 s prvo certificirano slovensko hišo s certifikatom Active House, ki potrjuje njihovo predanost trajnostni gradnji.
Ogljično nevtralni do 2025
Trajnosti ne vključujejo le v gradnjo hiš, ampak tudi v celotno poslovanje podjetja. V skladu s svojo trajnostno in krožno strategijo so sprejeli zaveze, da bi podjetje Lumar do leta 2025 postalo ogljično nevtralno. "Te zaveze so pomembne tudi za naše kupce, saj trajnost dojemajo kot način življenja," pravi Marko Lukić. Leta 2021 so na proizvodno halo in poslovni objekt namestili sončni elektrarni, ki zagotavljata več kot 90 odstotkov potrebne električne energije. Poleg tega so izvedli celovito energetsko prenovo poslovne stavbe z zeleno streho, kar je izboljšalo energetsko učinkovitost in delovne pogoje.
Verjamejo v slovenski les in lesno predelovalno verigo, zato so investirali v podjetje iQwood, ki je razvilo najtanjšo leseno masivno steno brez lepil in kemikalij. "Gre za patentiran slovenski produkt z velikim potencialom, kar potrjuje tudi naraščajoče povpraševanje. To je odličen primer zgodbe 'od hloda do hiše', kjer celotna dodana vrednost ostaja v Sloveniji," dodaja lastnik in direktor Lumarja.
Najbolj jih pesti ...
Kazalniki in trendi za prihodnost so izjemno dobri, vendar v podjetju Lumar pričakujejo čimprejšnji konec stavke na upravnih enotah in normalizacijo pridobivanja gradbenih dovoljenj. "Naša statistika kaže, da se je v zadnjih dveh mesecih število izdanih gradbenih dovoljenj zmanjšalo za približno 80 odstotkov glede na predhodno obdobje. V zadnjih dveh mesecih je vsako izdano gradbeno dovoljenje prej izjema kot pravilo. Gre za situacijo, ki nam kljub številu prodanih hiš zelo otežuje planiranje in normalno delovanje. Prve večje težave pričakujemo med jesenjo in pomladjo 2025, saj izpada dovoljenj ne bomo uspeli nadoknaditi, kar bo povzročilo milijonske izgube prihodkov in ogrožanje delovnih mest. Od države in pristojnega ministrstva pričakujemo, da bo nastalo situacijo takoj uredilo in bo izdajo gradbenih dovoljenj dodalo na seznam nujnih, bistvenih nalog, ki jih je potrebno izvajati v času stavke. Če se situacija ne bo hitro uredila, bo že jeseni to velik udarec za gradbeni sektor in slovensko gospodarstvo," je jasen Marko Lukić.
Želja po subvenciji za gradnjo trajnostnih objektov
Lukić razmišlja tudi o možnostih za boljše delovanje Eko sklada, ki je prej bil pomemben generator za trajnostno in energetsko učinkovito gradnjo, danes pa več pozornosti namenja financiranju nakupa sončnih elektrarn, električnih vozil in e-skirojev. "Gre za ljudem prijazne ukrepe, pri katerih pa večina dodane vrednosti ostane v tujini. Zato pozivamo državo, da sredstva ponovno nameni za gradnjo trajnostnih zasebnih in javnih objektov iz lesa. Ob tem pa razmisli o popravkih zelenega javnega naročanja, kjer je žal še zmeraj največkrat ključen kriterij najnižja cena," pove Lukić in kot gospodarstvenik razkrije, da bi od države pričakoval, da bo končno razbremenila plače zaposlenih, saj visoko obdavčene plače negativno vplivajo na konkurenčnost podjetij na mednarodnih trgih, ob tem pa se zmanjšuje tudi domača potrošnja.
V Lumarju bruto dodana vrednost na zaposlenega 82.538 evrov
Kljub navedenim težjim okoliščinam je podjetje Lumar leto 2023 ocenilo kot izjemno uspešno. Z več kot 29,45 milijoni evrov prihodkov od prodaje so postali največji slovenski proizvajalec montažnih lesenih objektov. "Ta rezultat je posledica konsistentnega dela, prilagodljivosti, razvoja, odličnih sodelavcev, pionirskih projektov ter zaupanja kupcev," je prepričan Marko Lukić.
Bruto dodana vrednost na zaposlenega je znašala 82.538 evrov, kar je 35 odstotkov več od povprečja v Sloveniji in 51 odstotkov več od povprečja v panogi stavbnega mizarstva in tesarstva. Povprečna bruto plača v Lumarju je bila 2.766 evrov, kar je približno 30 odstotkov višje od povprečja v panogi in 24 odstotkov višje od povprečne plače v Sloveniji. Podjetje z 92 zaposlenimi bo izplačalo regres v višini 2.332,70 evrov.
