Montažne hiše: Po poplavah je ključno hitro in odločno ukrepanje

Sanja Verovnik Sanja Verovnik
21.02.2024 05:00

Kakšne so izkušnje in priporočila za sanacijo poplavljenih stavb dveh največjih ponudnikov in proizvajalcev montažnih hiš v Sloveniji?

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Na Krasu, kjer so tla zelo prepustna, prebivalci običajno nimajo težav s poplavami. Kljub temu je bistveno, da je hiša ustrezno načrtovana in prilagojena terenu, pravijo pri Marlesu.
Marles/Jasna Marin

Nekaterim lastnikom hiš avgustovske poplave niso prizanesle. Z reševanjem hiš po poplavah so se soočili tudi pri dveh največjih proizvajalcih montažnih objektov pri nas. Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v podjetju Lumar, razlaga, da se je na njih po pomoč in nasvet obrnilo kar nekaj lastnikov montažnih objektov z vprašanji, kako pristopiti k sanaciji. "Pri vseh naših strankah, katerih domovi so bili prizadeti v poplavah, smo si ogledali stanje, svetovali smo jim pri postopku sanacije, vključili smo tudi naše monterje, ki so pomagali pri izvedbi sanacijskih del. Naša servisna služba je spremljala naše stranke v celotnem postopku sanacije," zatrdi Teraž Kroisova.

Na strokovnjake podjetja Lumar se je po pomoč in nasvet, kako postopati pri sanaciji objekta po poplavi, obrnilo kar nekaj lastnikov montažnih objektov.
Lumar

Da so že pred tridesetimi leti pridobili dragocene izkušnje pri sanaciji hiš na poplavljenih območjih, vključno s področjem Dunaja in Linza, kjer je bila višina poplavne vode 1,5 metra, nam pojasnijo v podjetju Marles hiše. "Takrat smo sanirali 50 objektov," razkrijejo. Kot tudi, da so na domačih tleh izvedli sanacije hiš po poplavah v Celju leta 1998. "V lanskem letu pa smo predvsem ponosni na predajo ključnih in ažurnih informacij vsem lastnikom montažnih hiš, ki so utrpeli škodo zaradi poplav. Od lanskih primerov je vredno omeniti, da smo stranki zagotovili, da se je v roku 69 dni lahko vselila v sanirano hišo," s ponosom razkrije Nika Bratović iz podjetja Marles hiše.

Proces od ogleda do popravljenega oziroma vseljenega stanja poplavljenega objekta običajno traja dva meseca, pravijo pri Marlesu.
Marles

Vlage v konstrukciji ni mogoče takoj opaziti

Nataša Teraž Krois poudari, da na srečo nobena od Lumarjevih hiš ni bila izpostavljena polni moči poplavnega vala, ki je imel lani avgusta tudi rušilno moč in je odnašal dele hiš. "V času poplav je voda zalila objekte, to pomeni, da so bile konstrukcije pod vodo, premočene. Ko je konstrukcija izpostavljena vodi, se določene poškodbe pokažejo takoj, ene pa ostanejo bolj skrite. Uničujoči vpliv vode se je takoj pokazal na lesenih talnih oblogah in pohištvu, ki se je deformiralo ali razcvetelo. Vendar pa je voda prodrla tudi v konstrukcijo; prav tam lahko nastanejo največje težave, če tega ustrezno ne saniramo. In tiste poškodbe tudi niso nujno takoj vidne, lahko nastanejo skozi čas zaradi neustrezne sanacije. In ne kažejo se zgolj v poškodbah na konstrukciji, ki se odražajo v nosilnosti, temveč lahko vplivajo tudi na bivalne pogoje. Vodijo lahko v nastanek plesni in gliv, ki imajo zelo negativen vpliv na bivalno ugodje," opozarja sogovornica.

Željko Vene, vodja razvoja v podjetju Marles hiše, je bil sogovornik in eden izmed prvih, ki je nudil pomoč na lokaciji poplav, pa pove, da so bile najpogostejše poškodbe, ki so jih opazili na montažnih hišah v času po poplavah, povišana vlažnost lesene konstrukcije, navlažena toplotna izolacija ter voda med betonsko ploščo in estrihom. Po njegovih besedah je bil glavni izziv prepričati lastnike, da je nujno odstraniti navlažene obloge in izolacijo, kar omogoča sušenje lesene nosilne konstrukcije in preprečuje nadaljnjo škodo. "V trenutkih, ko je lastnik že utrpel šok, previdno komuniciramo, da vzpostavimo zaupanje in s strokovnostjo obravnavamo sanacijo," poudarjajo pri Marlesu.

Glavni izziv je bil prepričati lastnike, da je nujno odstraniti navlažene obloge in izolacijo, kar omogoča sušenje lesene nosilne konstrukcije in preprečuje nadaljnjo škodo.
Shutterstock



Lumar

Dva meseca do vselitve

Tudi v podjetju Lumar so se soočili z izzivi pri obnovi montažnih hiš, ki so utrpele škodo zaradi poplav. Nataša Teraž Krois: "Izzivi pri sanaciji poplavljenih objektov so tako pri masivni kot pri leseni gradnji podobni. V primeru lanskih poplav je bil velik izziv ta, da je bila voda izredno kontaminirana z naftnimi derivati, težkimi kovinami, fekalijami, organskimi snovmi ... In ta kontaminirana voda se ob poplavi vpije v mikropore vseh vgrajenih materialov." V sklopu celovite sanacije so lastnikom hiš svetovali, da v celoti odstranijo talne obloge, estrihe, "odprejo" stene ter odstranijo obloge in namočeno izolacijo, konstrukcijo in talno ploščo pa očistijo in izsušijo. Izkazalo se je kot pravilno, pove sogovornica iz Lumarja, mulj in umazanija od kontaminirane vode sta bila prisotna pod estrihom na betonski plošč ter tudi v nosilni konstrukciji zunanje stene. Teraž Kroisova še doda, da tehnološko gledano sanacija pri lesenih montažnih stavbah ni takšen izziv, postopek sanacije je znan in učinkovit. Večji so finančni in logistični izzivi. Vsekakor pa, kot še opozori, celovit pristop k sanaciji z odstranitvijo estrihov v času sanacije oteži življenje v hiši, zato je kar nekaj njihovih strank iskalo in potrebovalo nadomestna stanovanja v času obnove.

Na vprašanje, kako hitro se izvede sanacija montažne hiše po poplavni škodi in kakšni so dejavniki, ki vplivajo na hitrost obnovitvenih del, Nika Bratović iz podjetja Marles hiše pojasni, da je ključna prva reakcija lastnika, nato pa tudi izvajalca sanacije. "Hitro in odločno ukrepanje ter sprejemanje pomembnih odločitev sta ključna, saj vodita do ogleda, temeljite analize in celotnega postopka sanacije. Proces od ogleda do popravljenega oziroma vseljenega stanja poplavljenega objekta v našem primeru običajno traja dva meseca," še pojasni.

Shutterstock

Najboljša zaščita je gradnja na varnih območjih

Kljub vsem ukrepom in znanju, ki je danes na voljo, žal ne obstajata gradbeni material ali tehnika gradnje, ki bi bila stoodstotno odporna proti naravnim nesrečam, poudari Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar. Obstajajo pa preventivni ukrepi, ki jih v obeh podjetjih priporočajo lastnikom montažnih hiš za zmanjšanje tveganja in posledic poplavnih škod. Teraž Kroisova je prepričana, da najboljšo zaščito pred poplavami predstavlja gradnja na lokacijah zunaj poplavnih območji. "Pomembno je, da objekte načrtujemo in gradimo v skladu z lokalnimi predpisi in prostorskimi akti. S konstrukcijskega vidika lahko vpeljemo ukrepe, kot je dvig kote temeljne plošče, s katerim celotno stavbo postavimo nekoliko višje od okoliškega terena," našteva. Poudari, da je poplava elementarna nesreča, kjer žal ne moremo predvideti razsežnosti, zato je zelo težko in nehvaležno govoriti o ukrepih za zmanjšanje tveganj in posledic, ne glede na vrsto gradnje.

Željko Vene iz Marles hiš pa k temu dodaja še pomembnost ustreznega odvodnjavanja. Pravilno izvedene kanalete in drenaža okoli hiše pomagajo voditi vodo stran od objekta in zmanjšajo tveganje za vdor vode v objekt. "Pozorni moramo biti tudi na redno pregledovanje in vzdrževanje sistema odvodnjavanja," še opozorijo v podjetju Marles hiše.

Pravilno izvedene kanalete in drenaža okoli hiše pomagajo voditi vodo stran od objekta in zmanjšajo tveganje za vdor vode v objekt.
Shutterstock



Shutterstock


Izzivi pri sanaciji poplavljenih objektov so tako pri masivni kot pri leseni gradnji podobni, pravijo pri Lumarju.
Lumar


 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta