Prenova fasade: Poskrbite za kakovosten in učinkovit stavbni ovoj

Fasade predstavljajo največjo površino ovoja stavb, njihova toplotna izolacija je pomemben ukrep za izboljšanje bivalnega udobja, znižanje stroškov, zmanjšanje prehoda toplote in doseganje učinkovite rabe energije za ogrevanje ali hlajenje. Zato so v novem Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES) tudi pri izolaciji fasad predvideni najstrožji ukrepi, toplotna prehodnost zunanjih sten naj bo pod 0,18 W/m²K.

Izolacija fasade zmanjša toplotne izgube, zaradi tega je manjša poraba energije in nižji so obratovalni stroški. Še pomembnejše pa je, da se izboljša kakovost bivanja, saj se temperatura obodnih sten približa sobni temperaturi, tako pozimi kot poleti.

Načrtovanje prenove fasad

Zakonodaja je jasna. PURES se uporablja pri projektiranju in gradnji novih stavb, rekonstrukciji obstoječih stavb ali njihovih delov in pri vzdrževanju stavb ter spremembi namembnosti.

Naravni izolacijski materiali sicer slovijo kot okolju prijazni, vendar so trajnostni tudi nekateri sintetični izolacijski materiali, kot sta ekspandirani polistiren EPS (stiropor) in ekstrudirani polistiren XPS (stirodur). Primerjavo posameznih fasadnih sistemov najdete v tabeli Zahteve po debelini sistema fasadnih izolacij. Zapisane vrednosti so minimalne in nič ni narobe, če vgradite več, saj fasada trajno ščiti stavbo.

Ob primerjavi posameznih fasadnih sistemov upoštevajte debelino izolacije. Če vgradite konopljo namesto stiropora, mora biti izolacijski sloj pol debelejši. To vpliva na nadstreške, balkone, stopnice, okenske odprtine … Zgolj izbira fasadnega sistema in debelina izolacijskega materiala nista dovolj. Treba je vključiti stroko.

Primernost fasadnih sistemov

Izrazi, ki jim nepoučeni graditelji nasedajo, so: naravna, bioklimatska, eko, bio, difuzijsko odprta ... Dodatno zmedo povzroča romantična razvrstitev gradiv na naravne, mineralne in sintetične. Le s certificiranjem gradiv po načelu trajnostne gradnje in zlasti z ocenjevanjem trajnostnih stavb je možno dokazovati izpolnjevanje trajnostnih zahtev. Za vsak tip fasade je možno narediti izračun trajnostne gradnje.

Za oblaganje podzidka in za izolacijo konstrukcij v zemlji je treba uporabiti toplotnoizolacijski material, ki je trajno odporen proti vlagi, npr. ekstrudirani polistiren ali penjeno steklo.

Po mnogih merilih je za kontaktni toplotnoizolacijski fasadni sistem za večino masivnih stanovanjskih stavb najprimernejši grafitni stiropor; za lahke montažne stavbe sta primernejša mineralna volna ali lesne vlaknenke.

Izolacija iz lesne volne ali konoplje se pogosteje uporablja v novogradnjah, kjer graditelji želijo uporabiti zgolj naravne materiale.

Pozornost na detajle

Neprekinjen toplotni ovoj je osnovni pogoj ničenergijske gradnje. Ob prenovah je treba zmanjšati ali odpraviti toplotne mostove. Balkon, ki kot podaljšek betonske plošče prebada fasado, je hladilno rebro, ki izgublja toploto in kvarno vpliva na kakovost bivanja, saj povzroča nastanek vlage in plesni.

Kaj torej izbrati

Ni univerzalnega toplotnoizolacijskega materiala.

• EPS (stiropor) ima cenovne in okoljske prednosti, za večino stanovanjskih stavb.

• Mineralna volna in celični beton sta primerna za višje, požarno izpostavljene stavbe.

• XPS (stirodur) je primeren za vgradnjo v območja s trajno vlago.

• Plošče iz lesnih vlaken so primerne za lahko montažno gradnjo, saj poleg izolativnosti zagotavljajo tudi fazni zamik prehoda toplote.

Izračun toplotne izolacije, skupaj z vsemi detajli in difuzijskim prehodom vodne pare, naj naredi arhitekt. Ni dovolj, da so posamezne konstrukcije ustrezne, energijsko učinkovita mora biti celotna stavba. Odsotnost toplotne izolacije pod temeljno ploščo je možno delno nadomestiti z večjo izolacijo fasade. Manjši del zunanje stene, recimo proti balkonu, je dopustno izolirati le z dvema centimetroma toplotne izolacije.

Zaključni sloj

Zaključni sloj naj bo prilagojen konstrukciji zidu in vrsti toplotne izolacije. Kontaktni toplotnoizolacijski fasadni sistem le minimalno vpliva na prehod vlage skozi steno, kljub temu je treba narediti izračun prehoda vlage.

Silikatni fasadni sloji so bolj paroprepustni, hkrati pa imajo večjo stopnjo navzemanja vode, zato so primerni za fasade, zaščitene z napušči. Nasprotno pa so silikonski fasadni sloji manj paroprepustni in manj dovzetni za navzemanje vode, zato so primernejši za izpostavljene fasade. Zlasti na osenčenih delih fasade se lahko pojavijo alge. S konstrukcijskimi ukrepi je možno preprečiti vlaženje fasad (napušči, gladke površine, zaščita pred škropljenjem, pravilna izvedba okenskih polic …) in tako omejiti rast alg. Čeprav je alge možno odstranjevati, svetujemo preprečevalen ukrep, izbiro barvne nianse fasade, na kateri bodo lise manj vidne.