Ko se na topel poznopoletni dan pripeljemo na kmetijo Aksentijevičevih v Laporju, je popolnoma jasno, zakaj so se odločili za postavitev samooskrbne sončne elektrarne. Ogromna gospodarska poslopja in obsežna stara domačija na vrhu rahle vzpetine se kopajo v soncu, obdajajo pa jih travniki in ograda za konje, brez dreves, ki bi metala senco na strehe.
Štiri generacije, ki si med seboj pomagajo
Gospodarja Marjana Aksentijeviča najdemo – kje pa drugje – pri delu. Na kmetiji, ki se v prvi vrsti ukvarja s prirejo mleka, dela nikoli ne zmanjka. Zaposlena sta poleg njega še žena in starejši sin, ki je tudi že oče, tako da skupaj z Marjanovo mamo na kmetiji živijo štiri generacije. Marjan pravi, da sta bila oba z ženo v mladosti zaposlena, eno leto po poroki pa sta se odločila, da služba in kmetija ne gresta skupaj, če hočeš delati dobro in še imeti kaj od življenja. "Ne bi šel več v službo, ampak kmetovanje ni služba, je način življenja," pravi Marjan Aksentijevič in pojasni, da je življenje na kmetiji lahko zelo lepo, če si generacije med seboj pomagajo in so ljudje pametni. "Na srečo moja žena vozi traktor in poprime za vsako delo, mama nam skuha, pa tudi z bratovo in sestrino družino se razumemo in si pomagamo. Delo imaš ves čas, in če tega ne zmoreš ali ti ne diši, je bolje, da hodiš v službo za osem ur, kjer ti drugi odrejajo delo." Pri njih je v hlevu približno 150 glav govedi, od tega je kakih 70 krav molznic, preostalo so plemenske telice, s katerimi obnavljajo čredo. V drugem hlevu so konji, ki jih imajo za hobi, ker vsi člani družine radi jahajo. "Jahava oba z ženo, starejši sin in njegovo dekle, hči in njen fant pa mlajši sin, samo oma ne," se nasmeji Marjan. Izleti s konji jim pomenijo sprostitev po delu in možnost druženja z drugimi zaljubljenci v te plemenite živali.
Kmetijski stroji so veliki porabniki elektrike
Pred kakimi tremi leti so Aksentijevičevi opazili, da so bili zneski na računu za električno energijo vedno višji, lotevali pa so se tudi novih projektov na kmetiji. "Največji porabnik elektrike je avtomat za pranje sistema za molžo in hrambo mleka," razlaga Aksentijevič, "veliko porabita tudi cisterna za hlajenje mleka in naprava za pranje molzišča, ki jo poženemo zjutraj in zvečer. V konici lahko dosežemo tudi 25 kilovatov trenutne porabe." Poleg dveh novih in starega hleva imajo na kmetiji tudi halo, v kateri skladiščijo stroje in bale krme. V njej je še delavnica za popravilo strojev, nad halo so uredili stanovanje za sinovo družino. Nič čudnega torej, da so stroški za elektriko poleteli v nebo in so Aksentijevičevi začeli razmišljati o sončni elektrarni. "Prej sem že kje kako videl, ampak okoli nas je ni imel še nihče," razlaga Marjan. Dobil je sicer ponudbo, a se zanjo ni odločil, nato pa mu je znanec priporočil ponudnika, ki ga je osebno poznal, in lotili so se investicije.
Dve elektrarni z ločenima števcema
Največji izziv jim je bil po Marjanovih besedah pridobivanje potrebnih soglasij, ker se je vmes spreminjala zakonodaja glede priključne moči. "Za samooskrbo je v letu 2019 veljalo, da je največja dovoljena moč 11 kW, kasneje je bila sprejeta uredba, ki je dovoljevala 80 odstotkov priključne moči. Zato smo s ponudnikom ves čas iskali tehnično rešitev, ki bi nam omogočala samozadostnost," razlaga. Sončno elektrarno so montirali konec leta 2019, v omrežje so jo priključili aprila 2020. "Malo me je motilo, da je bilo toliko birokracije, ampak na srečo so vse opravili v podjetju Termoshop, ki je prevzelo izvedbo," je Marjan Aksentijevič zadovoljen, da jim ni bilo treba čakati tako dolgo kot nekaterim investitorjem, ki so se za postavitev odločili pozneje ali se odločajo sedaj. Potrebnih pa je bilo nekaj prilagoditev. "Postaviti smo morali dve sončni elektrarni z ločenima števcema, posebej za gospodinjstvo in posebej za gospodarski del. Zato sem moral zamenjati varovalke in postaviti dve omarici," pojasnjuje sogovornik. Hkrati s sončno elektrarno so na kmetiji uredili tudi ogrevanje s toplotno črpalko in hlajenje s klimatsko napravo. Potrebe po električni energiji so se zaradi vseh dejavnosti v dveh letih povečale za 30 odstotkov in letos so sončno elektrarno nadgradili z dodatnimi 12,25 kWp. "Že v začetku je bil projekt zastavljen tako, da je omogočal širitev," razlaga sogovornik. Tako imajo sedaj dve elektrarni s skupno močjo 45,55 kWp, ki bosta letno proizvedli za okoli 53.749 kWh energije. Po trenutnih cenah bi bil znesek na položnicah okoli 690 evrov mesečno. Namesto tega Aksentijevičevi plačujejo 90 evrov omrežnine in obrok za kredit eko sklada, ki je okoli 270 evrov mesečno. "Kar smo letos dogradili, smo plačali z lastnimi sredstvi," poudari Aksentijevič.
Po izplačilu investicije bo 20 let mir
Streha, na kateri so nameščeni fotovoltaični moduli, je usmerjena direktno proti jugu. Tudi to namreč vpliva na proizvodnjo elektrike in čas, v katerem se vložena sredstva povrnejo. Ob nakupu so izračunali, da se jim bo investicija izplačala v približno sedmih letih. "Če upoštevamo, da so se cene energentov vmes dvignile, bo to verjetno še prej," razmišlja sogovornik. Predvsem pa ga veseli, da bo nato še vsaj 20 let kmetija samooskrbna z električno energijo. A malo je ob našem vrtanju le kritičen: "Nekaj me pa res moti. Na eni elektrarni smo pridelali več energije, kot smo je porabili, na drugi pa manj. Presežek smo dobavitelju podarili oziroma je poslal nekaj simbolnega dobropisa, za manko pa smo morali doplačati. Mislim, da to do nas investitorjev ni korektno, zato bi morali čim prej vzpostaviti sheme, po katerih bi štela vsaka proizvedena kilovatna ura. Dobavitelji električne energije bi tako bili bolj fleksibilni in prijazni do strank." Je pa kljub temu zadovoljen, da se je odločil za investicijo: "Na kmetijah so ponavadi velike površine streh, ki bi drugače ostale neizkoriščene, poraba energije pa je vedno večja. Tudi na sestrini kmetiji že razmišljajo, da bi nam sledili."
