V Sloveniji je lesa relativno v izobilju. Na leto ga posekamo okoli šest milijonov kubičnih metrov, od tega doma porabimo 25 odstotkov lesa za energetsko rabo, okoli 20 odstotkov za celulozo ali vlaknate kompozite, okoli 50 odstotkov za hlodovino. Vsaj tako kažejo podatki Zavoda za gozdove Slovenija. Po podatkih Gozdarskega inštituta Slovenije je okoli 25 odstotkov lesa namenjenega za energetsko rabo, okoli 20 odstotkov za celulozni les, ki ga lahko uporabimo za papir ali iverne oziroma vlaknene plošče, okoli 50 odstotkov za hlodovino. Hlodovina sodi med najvrednejše gozdne sortimente. Pri žagarskih obratih jo predelamo in pripravimo za potrebe lesne gradnje ali pohištvene industrije.
Za Švedsko in Finsko
Slovenija se po gozdnatosti uvršča na tretje mesto v Evropski uniji za Švedsko in Finsko. Gozdovi pokrivajo 58,4 odstotka površine. V zasebni lasti je 76,5 % gozdov, 23,5 % jih je v lasti države in občin. Povprečna gozdna posest je velika 2,5 ha in je razdeljena na več ločenih parcel. Gozdove ima več kot 461.000 lastnikov in solastnikov.
Potencialov je veliko
Dr. Miha Humar iz Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani opozori, da je les surovina, ki jo imamo v Sloveniji relativno v izobilju. Kot dodaja, je bilo v zadnjih letih kar nekaj dogodkov, ki so negativno vplivali na ta segment - od žleda do degradacije gozdov zaradi delovanja podlubnikov. V zadnjih letih posekamo okoli šest milijonov kubičnih metrov lesa na leto.
Večji posek lesa
Posek v slovenskih gozdovih se že od leta 2014 povečuje, čeprav še vedno ne dovolj, menijo na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Pred dvema letoma je bilo posekanega količinsko za približno 22 % več lesa kot v letu 2017. Posekane je bilo 6,060.959 m3 bruto lesne mase, od tega 4,367.576 m3 iglavcev in 1,693.383 m3 listavcev.
Najprej je treba urediti lastništvo
In kako je v praksi z uporabo slovenskega lesa v proizvodnji? Jože Kos iz Mizarstva Kos pojasni, da v proizvodnji uporabljajo 95 odstotkov lokalno posekanega slovenskega lesa. "V večini smrekovega. Obvezno je posekan v zimskem času in za naše izdelke, ki jih delamo samo za zunaj, je strogo zračno sušen. Ker imamo bioklimatske razmere na naši nadmorski višini 800 metrov zelo kvalitetne - suh zrak, veter in veliko sončnih dni -, je zaradi tega sušenje relativno hitro in les ohrani elastičnost. To je predvsem pomembno pri konstrukcijah različnih nadstreškov, pregol in vrtnih ut," pravi Kos. Odnos Slovencev do lesa in njegovo izrabljenost v Sloveniji opiše kritično: "V Sloveniji moramo najprej urediti lastništvo, kajti velika večina zasebnih lastnikov niti ne ve, kje ima svoj gozd, in se z njim tudi ne ukvarja. Ni ekonomsko odvisna od njega. Ima ga samo zaradi dediščine. Po drugi strani pa zato do kakovostne surovine proizvajalci zelo težko pridemo. Težko pa dobimo tudi kakovostne surovine iz državnih gozdov." Kos meni, da Slovenci nismo več povezani z gozdom, kot smo bili nekoč: "Najprej bi morali biti lastniki največji uporabniki lesa. Tako pa doma rušijo vse, kar je leseno, betonirajo, delajo iz plastike in kovine, ker jih je medijski svet prepričal, da so ti materiali za večno. In tako so živali v betonskih štalah, ljudje v armiranobetonskih kletkah, obloženi s plastiko, in še bi lahko našteval. Na srečo se mladim že odpirajo oči in želijo imeti vedno več lesenih hiš."
Po slovenski les čez mejo
Ali so montažne hiše slovenskih proizvajalcev iz slovenskega lesa ali tujega, smo povprašali podjetji Lumar in Marles.
Nataša Teraž Krois iz podjetja Lumar ocenjuje, da v Sloveniji lesnopredelovalna industrija žal ne omogoča proizvodnje ustrezno kakovostnih lesenih konstrukcijskih proizvodov, zato ta les v Lumarju uvozijo predvsem iz Avstrije in Nemčije.
Čisto drugače je v Avstriji
Tudi v podjetju Marles pravijo, da tisti, ki izdelujejo končne proizvode iz lesa, praviloma želijo les najvišje kakovosti, zato morajo več kot polovico lesa za montažne lesene hiše uvoziti. "Marles ima lastno sušilnico in lakirnico, večina pa še tega ne, zato uvozijo več kot 70 odstotkov lesa," so nam pojasnili v Marlesu. V podjetju Lip Bled delijo isto usodo: les kupujejo v tujini, saj domače zaloge na trgu ne zadostujejo. Ocenjujejo, da je v Sloveniji les premalo cenjen kot gradbeni material in tudi v obliki lesenih izdelkov." Naši gradbinci in arhitekti lesa ne znajo dovolj dobro vključiti v svoje projekte. Slovenska družba izdelkov iz lesa ne ceni dovolj, zdi se, da nekateri še vedno menijo, da niso moderni. Čisto drugače je na primer v sosednji Avstriji."