Sanja Verovnik
Smo v Sloveniji pripravljeni na močnejši potres? Na to vprašanje je na nedavnem posvetu, ki so ga organizirali Slovensko društvo za potresno inženirstvo (SDPI), Gradbeni inštitut Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij (ZRMK) in Inženirska zbornica Slovenije (IZS) poskušalo odgovoriti kar 430 inženirjev, arhitektov, raziskovalcev in predavateljev. Osrednji cilj strokovnega posveta je bila določitev tehničnih izhodišč in usmeritev ter nadaljnjih korakov po sprejemu resolucije o krepitvi potresne varnosti v Sloveniji, za katero upajo, da bo dobila v državnem zboru čim prej zeleno luč. Je namreč nujna za nadaljnjo ureditev problematike potresne neodpornosti v Sloveniji ter preprečitev večjega števila človeških žrtev in gospodarske škode, so si bili edini udeleženci kongresa.
Obrnimo stvari na bolje in prehitimo potres
Predsednik SDPI Roko Žarnić je dejal, da so nas tragične posledice potresov, ki so februarja letos prizadeli Turčijo in Sirijo, ponovno opozorile na nujnost pripravljenosti na tovrstne dogodke. Dodal je še: "Obrnimo stvari na bolje in prehitimo potres. Imamo izkušnje iz zaključenega projekta prenove Posočja. Z njiimi lahko nadaljujemo." Poleg sprejetja zakona, ki bi dajal osnovne usmeritve za zagotovitev pripravljenosti na potrese ter izvanjanje preventivnih ukrepov, je predlagal tudi ustanovitev državnega urada za protipotresne preventivne aktivnosti pri Agenciji RS za okolje.
Marta Skubic z ministrstva za naravne vire in prostor je opozorila, da v Sloveniji ni registra o prenovah stavb, predsednik IZS Črtomir Remec pa je izrazil ogorčenost, da v Sloveniji tudi ni zakonov, ki bi določali, da se mora hkrati z energetsko sanacijo stavb izvesti tudi protipotresna sanacija. "Pri javnih stavbah se to sicer upošteva, problem predstavlja zasebna gradnja. Imamo lepe fasade, a slabe konstrukcije," je poudaril Remec.
Maja pri nas že več kot 30 potresov
Slovenijo je od začetka meseca streslo več kot tridesetkrat. Najmočnejši potres je dosegel magnitudo 2,4. V preteklosti je Slovenijo največkrat zatreslo leta 2014, ko so seizmologi našteli kar več kot 4600 potresov, leta 2013 jih je bilo 2187, leto prej pa skoraj 1300.
Stavbeni fond bi se moral prenoviti
Andrej Pogačnik, predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev IZS, pa je poudaril, da potresov ni mogoče napovedovati, lahko se oceni le verjetnost njihovega nastanka. Po ocenah simulacije škode, ki bi nastala v primeru, da bi se potres iz leta 1895 v Ljubljani zgodil v letu 2020, naj bi bilo poškodovanih do 102.000 stavb. Pogačnik je še dodal, da v potresno ogroženih stavbah v Sloveniji trenutno živi od 88.000 do 228.000 ljudi. Zato bi bilo smiselno, je opozorila Skubiceva, da se stavbni fond v naslednjih treh desetletjih prenovi. Po njenih ocenah je potresno ogroženih stavb v državi od šest do 14 odstotkov.
