Sončna elektrarna: Od primerne strehe do ustreznega vzdrževanja

Optimalna streha za sončno elektrarno je obrnjena proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu, njen naklon pa je med 20 in 40 stopinjami. "Ti pogoji zagotavljajo preprosto namestitev, optimalno delovanje, največji izkoristek in rentabilnost sončne elektrarne. Velikost sončne elektrarne se prilagodi letni porabi in potrebni priključni moči kupca. Cilj je, da pokrijemo 100 odstotkov letne porabe," razlagajo v podjetju Energija plus. Poleg smeri in naklona strehe morajo biti za postavitev sončne elektrarne izpolnjene še nekatere zakonsko predpisane zahteve. "Stavba mora imeti pravnomočno gradbeno dovoljenje ali odločbo o legalizaciji oziroma odločbo o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja po 118. členu Gradbenega zakona. Sončna elektrarna je lahko nameščena tudi na pomožnem, enostavnem ali nezahtevnem objektu, ki je ob stavbi in je zgrajen po veljavnih predpisih s področja graditve objektov. Skladna mora biti z zahtevami iz soglasja za priključitev, ki ga izda lokalni sistemski operater distribucijskega omrežja," še pojasnjujejo v Energiji plus.

Pridobitev dovoljenja se lahko zavleče

Postavitev sončne elektrarne sicer ne vzame veliko časa, dolgotrajnejše je pridobivanje dokumentacije. "Postopek izvedbe sončne elektrarne traja od 30 do 90 dni, predvsem je odvisen od izdaje soglasja pri elektro distribuciji. Na čas izvedbe vpliva tudi financiranje, saj se postopek podaljša, če zaprosite za eko kredit," pojasnjuje Igor Kozlar iz podjetja Enertec. "Za samo postavitev SE na objektu načeloma niso potrebne vnaprejšnje priprave. Montažna ekipa za postavitev elektrarne na strehi potrebuje en do dva dni," še dodaja Kozlar. Kako hitro je lahko sončna elektrarna postavljena in v uporabi, ni lahko odgovoriti, pravi tudi Primož Tručl iz podjetja Enerson. "Lahko relativno hitro, recimo prej kot v dveh mesecih, lahko pa tudi šele čez pol leta ali več. Za vsako proizvodno napravo, ki je priključena v elektrodistribucijsko omrežje, namreč potrebujemo soglasje za priključitev, kar seveda velja tudi za samooskrbno sončno elektrarno. Soglasja za priključitev izdajajo po pooblastilu SODO (sistemskega operaterja distribucijskih omrežij) elektrodistribucijska podjetja, katerih pristojnost je regionalno določena. To pomeni, da si bodoči lastnik elektrarne ne more izbrati izdajatelja soglasja, saj ga vedno izda pristojno elektrodistribucijsko podjetje. Po hitrosti izdajanja soglasij pa se elektrodistributerji zelo razlikujejo; pri nekaterih dobijo vlagatelji odgovor v dveh ali treh tednih, pri drugih pa se postopek izdaje soglasja vleče mesece in mesece, čeprav bi vlagatelj skladno z Zakonom o upravnem postopku moral prejeti odgovor na svojo vlogo najkasneje v 30 dneh. Če ima lastnik bodoče sončne elektrarne to nesrečo, da je njegova lokacija na območju elektrodistribucijskega podjetja, ki ne izdaja soglasij skladno z zakonom, mu preostane bore malo možnosti, realno rečeno nič drugega kot čakati. Brez soglasja namreč sončne elektrarne ne moreš niti začeti postavljati, saj ne veš, kakšno soglasje boš – če sploh – prejel. Lahko se namreč zgodi, da razmere v omrežju ne dopuščajo priključitve nove sončne elektrarne, in takrat mora investitor svojo investicijo v sončno elektrarno za nekaj časa preložiti," pojasnjuje Primož Tručl.

Kaj bo poslej na računu za elektriko?

Kdor se odloči za postavitev lastne sončne elektrarne, najbrž pričakuje, da bo s tem razbremenjen vseh vezi z dobaviteljem električne energije. A ni čisto tako. "Z lastno elektrarno si zagotovimo proizvodnjo energije za pokrivanje lastne porabe. To pomeni, da nam ob ustreznem načrtovanju in dimenzioniranju velikosti naprave po izgradnji elektrarne ni treba plačevati stroškov porabe električne energije (kWh). Z mesečnim računom za elektriko pa še plačujemo strošek obračunske moči in prispevek OVE + SPTE, ki sta vezana na priključno moč električnega priključka," pojasnjujejo v podjetju GEN-I. "Samooskrbna elektrarna namreč uporablja distribucijsko omrežje kot neke vrste shranjevalnik energije, prek katerega se uravnavajo viški in manki – ko sončna elektrarna proizvaja več energije, kot je porabimo, viške oddaja v omrežje, ko pa elektrarna ne proizvaja dovolj energije (v obdobjih nizke osončenosti), pa prejmete električno energijo iz omrežja. Pri obračunu električne energije ter omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunavajo na količino prevzete električne energije, se upošteva količina električne energije (v kWh), ki pomeni razliko med prevzeto in oddano električno energijo (v kWh), ob koncu obračunskega obdobja, to je konec koledarskega leta. Zato je načrtovanje velikosti elektrarne, ki bo čim bolj natančno ustrezala energetskim potrebam posameznika, ključno," še dodajajo v GEN-I.

Investicija se povrne prej, kot se izteče doba uporabnosti

Dejstvo pa je, da s postavitvijo sončne elektrarne poskrbimo za samooskrbo z električno energijo za kar nekaj časa. "Tako imenovana ekonomska življenjska doba sončne elektrarne, ko omogoča maksimalen izkoristek modulov za proizvodnjo električne energije, je minimalno 30 let," razlaga Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju SONCE energija. "Seveda pa lahko s primernim vzdrževanjem elektrarne njeno dobo uporabnosti podaljšamo tudi za več let. Kot primerno vzdrževanje imamo v mislih redne letne preglede elektrarne. Istočasno pa lahko od daleč z naprednimi aplikacijami sproti spremljamo njeno delovanje. Tako lahko ob morebitnih napakah v delovanju tudi takoj reagiramo. Večina napak se da odpraviti na daljavo. V redkih primerih pa napravo tudi fizično pregledamo." Preostane torej samo še vprašanje, ali se nam tovrstna investicija obrestuje. Jernej Škoflek meni, da se investicija v sončno elektrarno najbolj izplača, če za elektriko na mesec plačujemo 100 evrov ali več. "Večji je strošek elektrike, hitreje se povrne investicija. Pri standardni samooskrbni sončni elektrarni v velikosti 11 kW (standardna velikost za gospodinjstvo) se investicija tako predvidoma povrne v povprečju v osmih letih. V primeru večjih samooskrbnih elektrarn za kmete ali podjetnike pa se investicija povrne še prej, v povprečju prej kot v sedmih letih," ocenjuje Jernej Škoflek.