Z 18. junijem je začel veljati novi Pravilnik o tehničnih zahtevah za priključitev proizvodnih naprav električne energije na distribucijsko omrežje. Z njim je ministrstvo za infrastrukturo poenostavilo postopke pri izvajanju Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem električne energije (SONDSEE), ki jih je izdal Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO) in so začela veljati 1. marca letos. Novi pravilnik poenostavlja nacionalni postopek za ugotavljanje ustreznosti proizvodnih naprav za priključitev na distribucijsko omrežje, zato ministrstvo pričakuje, da bodo s tem omogočene takojšnje priključitve že montiranih naprav, ki ustrezajo zahtevam pravilnika. Znano je, da je SONDSEE za priklop sončne elektrarne male moči zahteval enak certifikat kot za večje vetrne in hidroelektrarne. Pravilnik za način dokazovanja skladnosti proizvodnih naprav z omrežnimi zahtevami tako v primeru, da opremni certifikat ni na voljo, predpisuje možnost predložitve certifikata o skladnosti s standardom SIST EN 50549-1 ali SIST EN 50549-2 oziroma izjave o skladnosti z omenjenima standardoma, uredbo 2016/631/EU in omrežnimi zahtevami iz SONDSEE. Ministrstvo pa je spremenilo tudi mejo, nad katero so zahteve iz SONDSEE predvidevale nove certifikate in ki jo je predlagal SODO (zgolj 10 kW). Pravilnik tako na novo določa merilo za razvrščanje proizvodnih naprav med tip A in tip B, zdaj je meja 150 kW, kar je pravno primerljivo z ureditvijo, ki velja v večini držav Evropske unije.
Z njo razbremenite omrežje
Samooskrbne sončne elektrarne, ki so namenjene za lastne potrebe po električni energiji, so pomemben del energetskega trga, saj razbremenjujejo omrežje, ki je vedno bolj obremenjeno. Hkrati pa že danes zavzemajo pomemben delež obnovljivih virov. Že ime samooskrbna sončna elektrarna nam pove, da je naprava namenjena za proizvodnjo tolikšne količine elektrike, kot je gospodinjstvo samo porabi. V osnovi je zato smiselno postaviti sončno elektrarno, ki bo predvidoma proizvedla toliko elektrike, kot je gospodinjstvo v povprečju potrebuje na letni ravni. Pri tem se upošteva tudi podatek, ali gospodinjstvo v bližnji prihodnosti predvideva povečano porabo - na primer za toplotno črpalko, električni avto in podobno.
Še precej čakajočih
Pomladi so bili torej začasno ustavljeni vsi priklopi naprav, ki jim je bilo izdano soglasje za priključitev naprave za samooskrbo od 1. marca. Med njimi je bilo tudi veliko število samooskrbnih sončnih elektrarn, kar je povzročalo nezadovoljstvo med zasebnimi investitorji, ki so želeli na družinsko hišo postaviti tovrstno napravo. "Na priklop trenutno čaka nekaj več kot sto naprav, ki so soglasje prejele po 1. marcu," o razmerah v njihovi družbi sporočajo iz GEN-I. "Sicer pa imamo trenutno več kot 250 sončnih elektrarn z že prejetim soglasjem, ki čakajo priklop, ter kar 400 projektov, ki še čakajo na soglasje. Priključitev naprav, ki niso bile priklopljene pravočasno, je zdaj v večji meri odvisna predvsem od razpoložljivosti elektrodistribucijskih podjetij, saj ta določajo termine za priklop," dodajajo v GEN-I.
Nova sistemska obratovalna navodila žal niso prinesla nič dobrega, ampak so povzročila zgolj zmedo, pa menijo v podjetju Energija plus. "Že večkrat se je zgodilo, da smo v Sloveniji na podlagi nekega priporočila za prihodnost kar na hitro sprejeli nova pravila, četudi tehnično zahteva sploh še ni izvedljiva," opozarja Tomaž Zaviršek, vodja službe sodobnih energetskih rešitev v Energiji plus. "Tudi tokrat je sistemski operater zahteval nadgradnjo, ki sploh še ne obstaja. Glede na cilje, h katerim se je zavezala država, smo prepričani, da se bodo ta navodila spremenila oziroma pomaknila proti letu 2030-2035, kot je to tudi imela v mislih EU. Dotlej pa bodo razvijalci in dobavitelji opreme zagotovo že imeli razvito zahtevano nadgradnjo in se bomo izognili tej zmedi." Pri Energiji plus medtem po besedah Zavirška pospešeno ponovno priključujejo sončne elektrarne v omrežje in tako izpolnjujejo zaveze kupcem.
Tudi v preteklosti so bila stroga pravila
Spomnimo, da je SONDSEE povzročil zastoje pri priklopu naprav za proizvodnjo električne energije zaradi nekaterih specifičnih tehničnih zahtev. "Novi pravilnik ne odpravlja tehničnih zahtev, saj to ni tehnični dokument (kot so sistemska obratovalna navodila SONDSEE), ampak samo postavlja meje velikosti razredov proizvodnih naprav nekoliko drugače, kot je zapisano v SONDSEE," razlaga Primož Tručl iz podjetja Enerson. Posledično so s tem za majhne proizvodne naprave, med katere sodijo tudi samooskrbne sončne elektrarne, zahteve za priklop nekoliko omiljene oziroma manj stroge, nadaljuje sogovornik. "Praktično gledano, so s tem zahteve za priklop samooskrbnih elektrarn ostale enake kot doslej, saj so tudi v preteklosti veljala stroga pravila glede priključevanja sončnih elektrarn in ni bilo mogoče priključiti naprav, ki niso izpolnjevale tehničnih standardov." Za investitorje se torej z novim pravilnikom ne spreminja kaj dosti, še vedno pa Tručl svetuje izbiro izkušenih izvajalcev z referencami, da se izognete morebitnim pastem pri priklopu elektrarne.
To bo na mesečnem računu
Ali takrat, ko imamo lastno sončno elektrarno, še plačujemo karkoli v zvezi z električno energijo distributerju (omrežnino, prispevke za SPTE in OVE, porabo, kadar ni sonca)? V podjetju GEN-I pojasnjujejo: Z lastno sončno elektrarno za samooskrbo si zagotovimo proizvodnjo energije za pokrivanje lastne porabe. To pomeni, da nam, ob ustreznem načrtovanju in dimenzioniranju velikosti naprave, po izgradnji elektrarne ni treba plačevati stroškov, vezanih na porabo električne energije (kWh). Z mesečnim računom za elektriko plačujemo samo še strošek obračunske moči in prispevek OVE + SPTE, ki sta vezana na priključno moč električnega priključka. Pri povprečnem gospodinjskem odjemalcu znaša to približno 14 evrov mesečno. Samooskrbna elektrarna izkorišča distribucijsko omrežje kot neke vrste shranjevalnik energije, prek katerega se uravnavajo viški in manki – ko sončna elektrarna proizvaja več energije, kot je porabimo, viške oddaja v omrežje, ko elektrarna ne proizvaja dovolj energije (v obdobjih nizke osončenosti), pa prejmete električno energijo iz omrežja. Pri obračunu električne energije ter omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunavajo na količino prevzete električne energije, se upošteva količina električne energije (v kWh), ki pomeni razliko med prevzeto in oddano električno energijo (v kWh), ob koncu obračunskega obdobja, tj. konec koledarskega leta. Zato je načrtovanje velikosti elektrarne, ki bo čim bolj natančno ustrezala energijskim potrebam posameznika, ključno.
Meja 10 kW povzročila veliko nezadovoljstva
Zaradi zahtev iz sistemskih navodil SONDSEE nekatere naprave niso imele ustrezne dokumentacije, ki bi omogočala priklop na distribucijsko omrežje, pojasnjuje Gašper Ravnak iz podjetja ECE. "Z novim pravilnikom o tehničnih zahtevah za priključitev proizvodnih naprav električne energije na distribucijsko omrežje se je spremenila meja za razvrščanje proizvodnih naprav tipa A in tipa B. Po pravilniku se med elektrarne tipa A uvrščajo vse elektrarne moči med 800 W in 150 kW (predhodno od 800 W do 10 kW), ob tem pa se poenostavljajo zahteve za ugotavljanje ustreznosti proizvodnih naprav in priključitev elektrarne na distribucijsko omrežje," razlaga Ravnak. Prav meja 10 kW je med zasebnimi investitorji povzročala največ nezadovoljstva. Na vprašanje, ali je SONDSEE katerega investitorja odvrnil od odločitve za postavitev samooskrbne sončne elektrarne, Igor Kozlar iz podjetja Enertec odgovarja, da pri njih tega niso opazili. "V zadnjem mesecu se je sicer pri naših strankah, ki so čakale na priklop, pojavilo upravičeno nezadovoljstvo. Vendar smo se zavedali, da je to trenutna situacija, zato so stranke imele razumevanje," sklene Kozlar.
Največ so zgubili investitorji v sončne elektrarne
Zastoji pri priklopu sončnih elektrarn pa so vplivali tudi na slovenski elektroenergetski sistem. "Vsak megavat nepriklopljenih sončnih elektrarn je pomenil, da je bilo ta vir energije treba nadomestiti iz drugih, neobnovljivih in ogljično bolj obremenjujočih virov energije. V treh mesecih se je namreč nabralo več kot 600 elektrarn skupne vršne moči okoli 10 megavatov. Pri tem so največ zgubili investitorji v sončne elektrarne, ki so zaradi zastojev pri priklopu izgubili približno 30 odstotkov letne proizvodnje elektrike v letu 2021," razlaga Gregor Novak, vodja razvoja in inovacij v podjetju SONCE energija. Bistveno večjo škodo pa po besedah Novaka zaznavajo v zmanjšanju zaupanja ljudi v tovrstne investicije v obnovljive vire, saj se zdaj investitorji še težje odločajo zanje. "Tako smo investicije v obnovljive vire zavrli, namesto da bi jih spodbudili," meni sogovornik.
Kot še pojasnjuje Novak, bi bilo treba v slovenski energetski sistem vključiti še več sončnih elektrarn z večjo močjo, da Sloveniji ne bi bilo treba plačevati toliko nepotrebnih kazni zaradi nedoseganja kvot EU pri obnovljivih virih. "Pri tem pa bi bilo treba tudi dokončno komercializirati trg fleksibilnosti, ki bo vse bolj potreben za ekonomsko vzdržno delovanje energetskega sistema, temelječega na obnovljivih virih. Namesto zapiranja in nasprotovanja si tako želimo od vseh deležnikov v energetskem sistemu, da se ta odpre za nove sončne elektrarne, da odpre dostop do podatkov in s tem novih poslovnih modelov in da se tehnično in komercialno pripravi za vedno večjo volatilnost v prihodnosti," sklene Gregor Novak.