Stanovanjska problematika mladih: Trnova pot do lastnega stanovanja

Pot mladih do najemniškega stanovanja pri nas ni enostavna. "Imam srečo, da imam redno službo s plačo, ki je višja od minimalne. Kljub temu si lastnega stanovanja ne morem privoščiti. Po drugi strani pa imam veliko težav pri iskanju stanovanja v Mariboru za najem, saj stanovanj ni, na voljo so le neurejena ali predraga," na zaplete pri iskanju najemniškega stanovanja opozori 25-letna Mihaela Vajdič iz Maribora. Mladi čedalje težje pridejo do stanovanj, kljub temu da so zaposleni. V številnih primerih jim finančno na pomoč priskočijo starši. Dodatna težava je okrnjena ponudba nepremičnin, predvsem manjših, garsonjer ali enosobnih stanovanj, ki jih iščejo mladi. Zaradi povečanega povpraševanja po nepremičninah, ki smo mu v Sloveniji priča zadnji dve leti, se manjša stanovanja prodajo zelo hitro ali celo takoj, ko pridejo na trg. Veliko zanimanje za nepremičnine, velike približno 50 m², pa jim dviguje cene. Samo v zadnjem letu so se cene rabljenih nepremičnin povečale za skoraj 16 odstotkov. Močno podhranjen je v naši državi tudi trg najemnih stanovanj. S prodajnimi cenami nepremičnin se namreč tudi cene najemnin iz leta v leto višajo in nič ne kaže, da bi se stanje v bližnji prihodnosti izboljšalo. Da bi se lahko zagotovilo več stanovanj, bi bilo treba uvesti tudi nekatere popravke stanovanjskega zakona, je prepričana sociologinja in ekonomistka Ana Podvršič.

Kriza najšibkejših se bo še poglobila

Stanovanj najbolj primanjkuje tam, kjer je povpraševanje po njih največje. Na tem področju najbolj izstopa Ljubljana. Nič bolje ni v univerzitetnem mestu Maribor, medtem ko je na Obali ponudba nepremičnin že tako omejena, saj je to turistom zanimivo območje. Prav primanjkljaj nepremičnin po državi prinaša podražitve. Cene kvadratnega metra rastejo v nebo in so po mnenju številnih strokovnjakov previsoke. Predvsem pa postajajo nedosegljive za nekoga, ki je komaj stopil na samostojno pot in začel delati, razmišlja Podvršičeva. Zato sociologinja meni, da je skrajni čas, da država vendarle prevzame odgovornost za že prisotno stanovanjsko in bivanjsko krizo v Sloveniji. Prepričana je, da jo bodo trenutne okoliščine, v katerih smo se znašli najprej zaradi zdravstvene krize, zdaj pa še zaradi vojne v Ukrajini, kar nam je prineslo podražitve energentov, gradbenih materialov in višanje cen nepremičnin, verjetno še dodatno zaostrile. Podvršičeva poudari, da je treba prenehati prelagati iskanje rešitev na posameznike, zlasti tiste iz ranljivih in marginalnih družbenih skupin, kot so denimo mladi, ki danes zelo težko ali pa sploh ne pridejo do lastne strehe nad glavo.

Stanovanjsko pravičnost krojijo potrebe trga

Država s tem, ko načrtno prepušča stanovanjsko področje trgu, ne prispeva le k hudi socialni stiski velikega števila prebivalstva, ampak tudi implicitno odobrava ekološko vprašljive in škodljive posege v družbeni prostor, razmišlja Ana Podvršič. "Zasebni vlagatelji in špekulanti z nepremičninami si namreč ne prizadevajo za družbeno in ekološko dobro, ampak za večanje dobičkov in privatnega premoženja," je jasna sociologinja. Podvršičeva opozori, da v Sloveniji stanovanjsko pravičnost krojijo potrebe trga, zasebnih vlagateljev in premožnejših posameznikov, ki z nakupi več stanovanj še kopičijo svoje bogastvo, to pa ostane bolj ali manj neobdavčeno. Mladi pa nimajo dovolj denarja niti za nakup prvega stanovanja, zato so večkrat prisiljeni, da najemajo stanovanja po oderuških najemninah pri omenjenih vlagateljih, ki kupujejo nepremičnine kot investicijo ali za dodaten zaslužek. Najemniški trg je v Sloveniji popolnoma neurejen, v državi cveti črni trg, kjer je mesečna najemnina navadno višja od obroka kredita. A za nakup stanovanja številni mladi nimajo dovolj denarja niti pogojev za stanovanjski kredit, če jim pri tem ne ponudijo pomoči njihovi starši.

Dunaj je mesto najemnikov

Ta problem ni nerešljiv, trdi Podvršičeva in kot primer dobre stanovanjske politike predstavi sosednjo Avstrijo, zlasti Dunaj. Kar 60 odstotkov Dunajčanov namreč živi v najetih občinskih in subvencioniranih stanovanjih. Tak najem je varen, nima časovne omejitve, najemnine pa so nižje kot v Ljubljani na zasebnem trgu. Delež tovrstnih stanovanj zajema skoraj polovico celotnega stanovanjskega trga na Dunaju. "Tudi zaradi dediščine Rdečega Dunaja (Rotes Wien) in Gibanja naseljencev (Siedlerbewegung) avstrijska prestolnica še danes pozna kup regulacij in mehanizmov, ki trgu in konkurenčnim pritiskom popolnoma, ali pa vsaj delno preprečujejo, da bi vplivali na nekaj tako bistvenega in osnovnega, kot je primerno in trajnostno stanovanje. Tu ne gre le za državno vodeno gradnjo neprofitnih socialnih stanovanj, ampak tudi za spodbujanje različnih oblik zadružništva in skupnostnega upravljanja stanovanjskega in bivanjskega prostora," poudari Podvršičeva. Na Dunaju je tako bivanje temeljna pravica, kar radi poudarjajo tudi tamkajšnji politiki. Model je sestavljen tako, da se na podlagi stanovanjskega davka dobijo milijoni evrov, konkretno to za Dunaj pomeni približno 250 milijonov letno, ki jih investirajo v subvencionirano stanovanjsko gradnjo. Tako na leto zgradijo 6000, 7000, 8000 subvencioniranih stanovanj, približno 5000 jih je s subvencijami obnovljenih. Za primerjavo: po prvotnih načrtih bo letos Stanovanjski sklad Republike Slovenije v Mariboru in Ljubljani zgradil 440 najemnih stanovanj. Razlika med Slovenijo in Avstrijo je tudi v tem, da stanovanja pri severnih sosedih niso namenjena le socialno šibkejšim, pač pa širokemu spektru prebivalstva, dohodkovna meja za stanovanja namreč precej presega povprečni dohodek. Na Dunaju tako pravijo, da se tam po naslovu bivanja ne da ugotoviti, koliko kdo zasluži.

Nepremišljeni ukrepi lahko naredijo dodatno škodo

V Sloveniji se do ureditve razmer premikamo po polžje ali pa s sprejemanjem ukrepov, ki po mnenju strokovnjakov ne prinašajo pričakovanih rešitev. Eden od teh je nedavno sproščanje kreditnih pogojev bank, ki pa po besedah ekonomistke Andreje Cirman ne bo rešilo stanovanjske problematike. "Lahko vodi zgolj v dodatne podražitve nepremičnin in s tem tudi najemnin," razmišlja Cirmanova. Pravi, da bodo mladi ob sproščenih pogojih bank resda lažje prišli do posojil, vendar to ne bo pomagalo kaj prida, če bodo po drugi strani nepremičninam rasle cene: "Saj bo tako že sedaj šibka kupna moč mladih v primerjavi s cenami nepremičnin še manjša. Masa posojil v bankah bo sicer naraščala, obrestni prihodki bank tudi, stanovanjske razmere mladih pa zaradi višjih cen ne bodo bistveno boljše, opozori ekonomistka, ki je prepričana, da lahko država z nepremišljenimi ukrepi naredi največjo škodo tistim, ki jim je namenjena jamstvena shema, to so mladi. Maja je namreč začel veljati zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade. Po njem bo država starim do 38 let in mladim družinam ob prvem reševanju stanovanjskega problema dala jamstvo za najem bančnega posojila do 200.000 evrov z odplačilom do 30 let. Jamstvo lahko dobi član mlade družbe ali tisti, ki bo v letu izdaje jamstva star največ 38 let in je slovenski državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Ta bo moral imeti sklenjeno delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s povprečno neto plačo enako ali nižjo od 1,5-kratnika povprečne mesečne neto plače v Sloveniji, njegovi skupni dohodki, ki niso oproščeni plačila dohodnine, pa v letu pred najemom kredita ne bodo smeli presegati 1,5-kratnika povprečne letne neto plače v Sloveniji. Po besedah Cirmanove bi za mlade morali sprejeti jasno stanovanjsko politiko, predvsem pa pospešiti gradnjo ne samo najemniških, temveč tudi prodajnih stanovanj in hiš, ki bi bile dosegljive mladim družinam.