Dogajanje na trgu nepremičnin v Mariboru je zadnjih nekaj let zelo pestro. Stanje na trgu z besedami "zanimivo in nadvse dinamično" zgovorno opiše Mojca Žižek Mesarec, vodja nepremičninskega podjetja Galea nepremičnine, ki pravi, da je povpraševanje konstantno zelo veliko in da se je za nekaj dni zmanjšalo samo ob novici, da se je v Ukrajini začela vojna. Dobra poznavalka nepremičninskega trga pri nas nadaljuje, da se je zanimanje po nepremičninah vrnilo na stare tirnice in je veliko večje, kot je ponudba. Tako morajo biti kupci tudi dovolj hitri, da pridejo do zanimivih stanovanj, ko se ta pojavijo na trgu. Branko Potočnik, direktor nepremičninskega podjetja Insa nepremičnine, opaža, da je že nekaj časa največje zanimanje za manjša stanovanja na atraktivnih lokacijah v Mariboru, med katere sodijo središče mesta, Magdalena in Tabor. Kot nadaljuje, se takoj prodajo lepo obnovljena in estetsko opremljena stanovanja z balkonom in s parkirnim mestom. Prav tako kupci danes iščejo nepremičnine, ki so svetle in ponujajo lep razgled na okolico, poudari nepremičninski strokovnjak.
Rast cen se umirja
Mojca Žižek Mesarec iz Galea nepremičnin ocenjuje, da se cikel rasti cen zaključuje. “Cene ne drvijo več navzgor, ampak le še počasi lezejo.” Prepričana je, da bodo v šestih do dvanajstih mesecih dosegle vrh. Kljub temu bistvenega padca cen nepremičnin ne napoveduje, vsaj za prihodnji dve leti ne. Da se cene na trgu nepremičnin umirjajo, potrdi tudi Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS. Po njegovih besedah bo letos rast cen nepremičnin pod petimi odstotki, kar je precejšen padec v primerjavi s preteklim letom, ko so se nepremičnine podražile za 15,7 odstotka.
Največje povpraševanje po dvosobnih stanovanjih
Daniel Angel Sauli iz podjetja KW Slovenia postreže z zanimivo statistiko, ki je nastala na podlagi povpraševanja v njihovem podjetju: "V Mariboru imamo največje povpraševanje po manjših stanovanjih. Kar 24,52 odstotka naših 630 iskalcev stanovanj kupuje dvosobno stanovanje, 17,99 odstotka jih išče enosobno stanovanje, 13,06 odstotka garsonjero, 12,42 odstotka jih kupuje trisobno stanovanje in 11,31 odstotka dvoinpolsobno stanovanje." Cenovni rang je po Saulijevih besedah zelo odvisen od kakovosti nepremičnine, pa tudi lokacije: "Če je stanje nepremičnine povprečno, kar pomeni, da je v stavbi, ki je bila grajena leta 1980 in je dobro vzdrževana, stanovanje pa je bilo obnovljeno leta 2000, so kupci pripravljeni zanj odšteti 1700 evrov za kvadratni meter in tudi več. Če pa je nepremičnina v novejših stavbah, zgrajenih po letu 2008, ki so kakovostno opremljene in stojijo na dobrih lokacijah, se cene povišajo za 20 odstotkov in več." Ta izhodišča, kot pojasni Sauli, veljajo za eno- in dvosobna stanovanja, po katerih je največje povpraševanje.
Maribor kot trg zanimiv tudi Ljubljančanom
Nepremičnin v Mariboru pa ne kupujejo samo prebivalci tega mesta in okoliških krajev. Dika Vranc, nepremičninska svetovalka iz podjetja RE/MAX, Nepremičnine Maribor, opaža, da postajajo zanimive tudi za kupce iz osrednje Slovenije, kjer so cene nepremičnin tudi najvišje. Dejstvo je, pravi Vrančeva, da je v Mariboru kvadratni meter nepremičnine še vedno bolj ugoden od ljubljanskega, kjer je za kvadratni meter rabljenega stanovanja treba odšteti tudi 4000 evrov ali več. Nakup nepremičnine v Mariboru je za omenjene kupce predvsem naložba, saj sami ne rešujejo svojega stanovanjskega problema, marveč stanovanje kupujejo kot investicijo za prihodnost.
Za povprečno plačo manj kot 50 m² veliko stanovanje
Da je kupna moč v Mariboru precej manjša od ljubljanske, opozarja Daniel Angel Sauli iz podjetja KW Slovenia. “Treba je upoštevati kupno moč in strošek investiranja v stanovanje. Za najem stanovanjskega kredita v višini 80.000 evrov za obdobje dvajsetih let je treba na mesec odšteti nekje med 380 in 420 evri, odvisno tudi od tega, ali imamo variabilno ali fiksno obrestno mero. Če upoštevamo, da je povprečna neto plača v Mariboru do 1236 evrov, vidimo, da ostane povprečnemu zaposlenemu 479 evrov mesečno za kredit, s čimer si lahko, če ima še lastne prihranke, privošči zgolj manjše stanovanje v velikosti manj kot 50 kvadratnih metrov, ki danes stane nekaj več kot 100.000 evrov.”
Premalo najemniških stanovanj
Kriza zaradi pomanjkanja nepremičnin je v Mariboru že od nekdaj, pa opozori Boris Lajh, direktor podjetja CENTURY 21 Maribor City, in izpostavi zlasti problem podhranjenosti najemniškega trga. "V Sloveniji nimamo državne strategije zagotavljanja najemniških stanovanj. V tem letu in leto ali dve zatem se bo v Mariboru dokončalo in razdelilo približno 800 najemniških stanovanj Stanovanjskega sklada RS. Ne poznam višine najemnine in ne rezultata razpisa. A če se zazremo v zgodovino, ugotovimo, da bo verjetno kandidatov za najem trikrat več, kot je stanovanj," opozori na perečo težavo na trgu nepremičnin Lajh.
Zaradi visokih cen si ne upajo več graditi
Daniel Angel Sauli na vprašanje, kakšna stanovanja Maribor potrebuje, odgovori na podlagi evidence strank, ki povprašujejo po določenih tipih stanovanj. Ugotavlja, da je potreba v mestu po še nekaj večjih stanovanjskih projektih, kot smo jih bili vajeni nekoč. Za primer postavi urbano urejeno sosesko z nekaj sto stanovanji. Potreba po stanovanjih je po Saulijevih besedah tudi jasna posledica demografskih sprememb v zadnjih letih, saj se je samo od leta 2011 do 2021 število enočlanskih gospodinjstev povečalo za 26.000, število dvočlanskih gospodinjstev pa za nadaljnjih 20.000. To pomeni, opozarja sogovornik, da imamo v Mariboru samo pri teh dveh segmentih potrebo po dodatnih 46.000 manjših stanovanjskih enotah. "Gradnja temu podatku vsekakor ne sledi," je prepričan Sauli. V Mariboru se ta čas namreč pospešeno ne gradi. Na novo nastajajoče soseske so v Košakih, na Pobrežju in Studencih, sveži projekti so zaviti v meglo, saj investitorji opozarjajo tudi na vse višje stroške gradnje, čemur so v zadnjem času botrovale podražitve surovin. Tako je večina graditeljev postala previdna pri načrtovanju novih projektov. "Prihodnost je negotova!" priznavajo, saj, kot razmišlja eden od gradbincev v Mariboru, Primož Pinter iz podjetje Primius gradnje, v mestu pod Pohorjem ni mogoče postaviti previsoke cene za kvadratni meter novogradnje, kot denimo v Ljubljani. Kot ugotavlja Daniel Angel Sauli, so investitorji pod vsakodnevnim pritiskom višanja cen stroška gradnje, zaradi česar ni realno pričakovati sprememb v razmerju ponudbe in povpraševanja, kar sta pa glavna dejavnika pri gibanju cene.