Tina Recek
Slovenija je ena izmed najbolj pogozdenih držav v Evropi, zato ne preseneča podatek, da lesna biomasa postaja vse bolj priljubljen vir energije, ki je v obliki polen, lesnih sekancev in lesnih peletov. A tovrstnega vira energije kljub temu ne izrabljamo v tolikšni meri, kot bi ga lahko. Boris Gojkošek iz podjetja Seltron razlaga prednosti ogrevanja na biomaso. Kot prva je dosegljivost. Veliko Slovencev ima namreč na razpolago svoj gozd ali pozna nekoga, ki je lastnik gozda in lahko po nižji ceni proda ali celo podari drva. Druga prednost sta cenovna ugodnost in delna avtonomija glede kurjave.
Pravilno kurjenje, dober izkoristek
Jure Zidar iz Bioles Horizonta pojasni, da lahko v kurilni napravi na drva kurimo lesna polena, lesne brikete ali premogovne brikete. Pri klasičnih kurilnih napravah na drva s pripomočki za podžig ali drobnim lesom vnamemo plamen in nato na kurišče doložimo polena. Pri uplinjevalnih kotlih s pirolizo se energent najprej naloži na dno kurišča in nato na vrhu vname plamen. Drva gorijo v obratni smeri navzdol v izgorevalno komoro, kjer se lesni plini še dodatno vnamejo in zato omogočajo boljši izkoristek kotla.
Bistveno je redno čiščenje notranjosti kotla zaradi boljšega prenosa toplote in posledično boljšega izkoristka kurilne naprave, opozarja sogovornik.
Kotel z visokim izkoristkom
In kaj odlikuje sodobne kotle na biomaso? "Ne glede na to, ali govorimo o kotlih na polena, sekance bodisi na pelete, v vsakem primeru je priporočljivo izbrati takšnega, ki ima visok izkoristek, saj je kotel naprava, ki jo praviloma menjujemo na dolge časovne intervale. Dober indikator kakovosti je uvrstitev kotla na spisek subvencioniranih kotlov s strani Eko sklada. Skoraj obvezna oprema sodobnih kotlov na biomaso je dandanes tako imenovana lamba sonda oziroma aktivna meritev kisika v dimnih plinih in posledično avtomatska prilagoditev izgorevanja. Koristna dodatna oprema sta tudi avtomatizirano samodejno čiščenje in možnost daljinskega nadzora kotla s sporočanjem o eventualnih dogodkih - blokadah, manku goriva in podobno - na pametni telefon ali tablico," podrobno odgovori Gojkošek.
Ustrezno suha drva
Kakovosten kotel bo svoje delo opravil, če z njim ravnamo pravilno. To pomeni, kot pravi Jure Zidar iz podjetja Bioles Horizont, da je energent, ki se nalaga v kurilno napravo, ustrezen: "Drva morajo biti ustrezno posušena, z vlažnostjo pod 20 odstotkov. Svetujem tudi uporabo lesnih briketov, kjer je vsebnost vlage nizka in zato kurilna vrednost zelo visoka. Star slovenski pregovor pravi, da si dober gospodar drva za zimo pripravi oziroma nabavi spomladi, kajti pozimi sekani les vsebuje manj vode. Vlažna drva za kurjenje pa niso primerna in so tudi zakonsko prepovedana, saj povzročajo prevelik izpust prašnih delcev v okolje."
Boljši specializirani kot kombinirani
Pri kotlu na biomaso je kombinacija z dvema kuriščema oziroma kurjenja dveh različnih vrst biomase, na primer polen in peletov, praviloma mogoča. Vendar, kot poudari Boris Gojkošek iz Seltrona, moramo imeti v mislih, da polena potrebujejo večja kurišča in pri njih ni mogoča manipulacija z dovajanjem goriva.
Pri peletih pa je manipulacija z dovajanjem mogoča, a potrebujejo manjša kurišča. Zaradi razlik pri geometriji kurišča imajo kombinirani kotli praviloma nižje izkoristke in določene omejitve pri nalaganju oziroma kurjenju, zato je bolje izbrati bodisi specializirani kotel na pelete bodisi kotel na polena.
Alternativa polenom so lahko briketi
Zelo pomembno je po besedah Zidarja tudi, da se drva skladiščijo dovolj dolgo v pokritih in zračnih prostorih na prostem na sončni legi. Tako skladiščena drva bodo dosegla vlažnost pod 20 odstotkov, kar bo učinkovito vplivalo na gorenje in izkoristek. Odlična zamenjava za drva so lesni briketi - to so stiskanci iz suhe žagovine, ki imajo majhno vsebnost vlage, zagotavljajo visoko kurilno moč in dolgotrajno gorenje. Prav tako so idealni za ogrevanje v kaminih.
Udoben način ogrevanja
Ste morda v dilemi, kaj izbrati - kurilno napravo na pelete ali polena? Boris Gojkošek pojasni, da moramo polena praviloma nalagati ročno, a po drugi strani so izmed biomasnih goriv cenovno najugodnejša. Jure Zidar pa spregovori o kurilni napravi na pelete: doziranje na kurišče in vžig peletov se izvedeta samodejno, zato ta vrsta ogrevanja velja za zelo udobno. Gojkošek doda, da je prednost avtomatiziranega dovajanja goriva pri peletih in sekancih do določene mere tudi njihova slabost, saj je ceno za dovajalni ali transportni in skladiščni sistem treba prišteti k skupni ceni investicije za ogrevalni sistem. Poleg tega je treba na dolgi rok upoštevati še strošek vzdrževanja, preventivne ali kurativne menjave posameznih sklopov.
Izberimo smrekov les
Kako pogosto je treba naložiti pelete v zalogovnik, je odvisno od njegove velikosti. Pri kurilnih napravah z manjšimi zalogovniki pelete nalagamo ročno približno enkrat na teden, pri napravah z letnim zalogovnikom pa se peleti doložijo enkrat letno.
Katere pelete priporočajo strokovnjaki? Zidar izpostavi, da so najkakovostnejši peleti, proizvedeni iz lesa smreke. Njihovo kakovost dokazuje certifikat kakovosti ENplus, pri čemer priporoča nakup peletov najvišjega razreda ENplus A1, ki zagotavlja, da vsebnost pepela ne presega 0,7 odstotka.
