Barbara Gavez Volčjak
Jasna Marin
Razmišljate o tem, da bi z dosedanjega ogrevalnega sistema prešli na toplotno črpalko? "Ogrevanje s toplotno črpalko je dolgoročno najcenejši vir ogrevanja, saj naprava dobi iz okolice – zraka, vode ali zemlje – od 50 do 80 odstotkov vse energije, potrebne za ogrevanje," zagotavljajo v podjetju Termo Shop. "Na letni osnovi govorimo o prihrankih do 75 odstotkov v primerjavi s prejšnjim ogrevalnim sistemom. Z nakupom toplotne črpalke boste zmanjšali stroške ogrevanja in nemudoma začeli ustvarjati prihranke, obenem pa boste v zameno dobili vedno topel dom in nekaj pozitivnega naredili tudi za okolje."
S čim največ ogrevamo
S katerim energentom se najpogosteje ogrevajo družinske hiše v Sloveniji? Rajko Dolinšek, promotor učinkovitega ravnanja z energijo
v družbi Informa Echo, poudarja, da izsledki zadnjega merjenja Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS 2019 kažejo, da
32 % gospodinjstev pri nas za ogrevanje uporablja drva, 20 % kurilno olje, 12 % zemeljski plin,
9 % energijo okolja, 5 % lesne pelete, 2 % daljinsko toploto, 2 % utekočinjen naftni plin, 1 % lesne brikete.
Povprečni strošek ogrevanja hiše z najpogostejšim in drugim najpogostejšim energentom je po izsledkih REUS naslednji:
• Drva: povprečna poraba: 12 m3 na gospodinjstvo; okvirna cena (november 2021): 50 EUR/m3 =>
12 m3 x 50 EUR/m3 = 600 evrov na leto
• Kurilno olje: povprečna poraba: 1380 l na gospodinjstvo; okvirna cena (november 2021): 1,1 EUR/l => 1380 l x 1,1 EUR/l = 1580 evrov na leto
Poleg navedenih stroškov je treba pri drvih in kurilnem olju prišteti še stroške prevoza. Največ dela je, kot pravi Dolinšek, z drvmi - s pripravo, transportom, skladiščenjem, vsakodnevnim kurjenjem, odstranjevanjem pepela. Pri kurilnem olju pa moramo poskrbeti za njegovo dostavo oziroma polnjenje cisterne.
Prvi koraki
Potem ko ste se v krogu družine odločili, da boste kupili toplotno črpalko, je na začetku najpomembneje pravilno določiti njeno moč. "Zato je pomembno, da si objekt ogleda prodajni svetovalec, pred samo montažo pa še monter," razlagajo v podjetju Orca Energija. "Investicija v toplotno črpalko zajema notranjo in zunanjo enoto toplotne črpalke in ves ostali material, potreben za delovanje oziroma regulacijo toplotne črpalke in seveda montažo. Ko je slednja opravljena, se opravi zagon toplotne črpalke in se stranko pouči o upravljanju in rednem vzdrževanju. Cena celotne investicije je odvisna od moči toplotne črpalke in ostalega potrebnega materiala," pojasnjujejo v Orca Energiji. Ne gre pa prezreti, da ob naložbi v toplotno črpalko, ki jo boste uporabljali za ogrevanje, lahko pridobite tudi nepovratno finančno spodbudo Eko sklada. Trenutno je v veljavi razpis 74SUB-OB19, višina subvencije je od 20 do 50 odstotkov vrednosti naložbe, kar znaša največ 2500 oziroma 5000 evrov, in se razlikuje glede na to, ali gre za novogradnjo ali za zamenjavo ogrevalnega sistema, prav tako so razlike glede na lokacijo objekta.
Najbolj prodajane so ...
V Sloveniji kupci v največji meri izbirajo sanitarne toplotne črpalke, vendar jim iz leta v leto po številu sledijo ogrevalne toplotne črpalke, razlagajo v Kronotermu. "Za sanitarne toplotne črpalke se v večini odločijo predvsem zaradi nižje investicije in ker že imajo ustrezen ogrevalni sistem, ki ga ne želijo ali ne zmorejo zamenjati." Če pa govorimo o vrstah ogrevalnih toplotnih črpalk glede na vir toplote, prednjačijo vsekakor toplotne črpalke zrak/voda. "Zrak je kot vir toplote vseprisoten in v primerjavi z geotermalnimi toplotnimi črpalkami tudi investicijsko bolj prijazen širši javnosti," pravijo v Kronotermu. Mitja Janež iz podjetja Vaillant k temu doda, da se s toplotnimi črpalkami zrak/voda tudi najmanj posega v okolico objekta, res pa je, da je "odločitev za toplotno črpalko zrak/voda z vidika učinkovitosti najslabša glede na obnovljive vire energije, ki so nam na voljo za izrabo s toplotno črpalko. Veliko učinkovitejša je toplotna črpalka zemlja/voda, še bolj pa voda/voda, a v tem primeru se lahko investicija tudi podvoji." "Izračuni pogosto pokažejo, da se investicija v sistem voda/voda v primerjavi z zrak/voda povrne šele po več kot 50 letih," pojasnjuje Miha Glavič iz podjetja e2e, "izjema so neizolirane velike hiše."
Stroški ogrevanja in hlajenja odvisni od številnih dejavnikov
V podjetju Tiki Hvac ugotavljajo, da je letni strošek ogrevanja s toplotno črpalko zrak/voda, če k temu prištejemo še ogrevanje sanitarne vode, v hiši štiričlanske družine s 150 m2 bivalne površine, v kateri je temperatura 21 °C, 600 evrov. Pri tem je upoštevano, da kurilna sezona traja šest do osem mesecev. Za hlajenje hiše s toplotno črpalko pa je mesečni strošek približno 50 evrov, če ohranjamo notranjo temperaturo na ravni, ki ni nižja od 6 °C od zunanje temperature.
Kot pravijo v podjetju Tiki Hvac, je višina stroškov za ogrevanje kot tudi hlajenje hiše
s toplotno črpalko odvisna od naslednjih dejavnikov:
• lege in izolacije stavbe,
• želene temperature,
• kakovosti oken,
• pravilnega zračenja prostorov,
• pravilno izbrane moči naprave,
• primerne izvedbe inštalacij,
• pravilnega vzdrževanja sistema toplotne črpalke.
Niso vse enako dobre
Na našem tržišču je zelo pestra ponudba toplotnih črpalk. "Na strani Eko sklada boste našli nekaj sto različnih modelov in nekaj deset proizvajalcev," zagotavlja Mitja Janež, "verjetno pa obstajajo tudi kakšne, ki jih na tem seznamu ne najdemo. Vedno boste našli cenejšo rešitev. Vendar, ali je ta rešitev tudi kakovostna in vam bo dala tisto, kar želite in od nje pričakujete - to pa je druga zgodba. Kakovost izdelka, ki je včasih vidna že na pogled, in poprodajne aktivnosti, ki jih uporabnik pridobi z nakupom uveljavljene blagovne znamke, največkrat odtehtajo razliko v ceni. Predvsem je taka razlika očitna, ko so na vrsti servisne storitve, odzivnost servisa, cene delov in tudi njihova dobavljivost."
Ali obstaja meja, kdaj se splača investirati
v toplotno črpalko?
”Najmanjša toplotna črpalka, ki je namenjena energijsko manj zahtevnim stavbam, deluje v razponu moči od 1,5 do 7 kilovatov. Takšna naprava se uporablja za hiše, katerih letna potreba po toploti je od 5 do 15 megavatnih ur, in je primerna za denimo manjšo novogradnjo, površine 120 m2, ali pa 200 m2 veliko energetsko sanirano hišo. Vprašanje smiselnosti vgradnje manjše toplotne črpalke je odvisno od več dejavnikov, v splošnem pa velja, da hiša, ki porabi manj energije, potrebuje manj vgrajene toplotne moči, in šibkejša toplotna črpalka tudi manj stane,” pojasnjujejo v podjetju Atlas Trading. To podjetje večino toplotnih črpalk dobavi v povezavi z geosondo, katere pomembna lastnost je, poleg zelo visoke energijske učinkovitosti za zagotavljanje ogrevanja, tople sanitarne vode in hlajenja, predvsem izjemno dolga uporabna doba – ta je po njihovih besedah vsaj 50 let. “Toliko so stare prve geosonde, ki še danes delujejo z enakimi lastnostmi kot nove. Pri tako dolgi dobi uporabnosti investicije se računica povsem spremeni v primerjavi z alternativnimi sistemi, ki ji uporabniki po recimo 15 letih zamenjajo z novimi, stare pa zavržejo. Tu je v ospredju okoljski vidik, saj poleg tega, da v uporabni dobi sistema hiša porabi najmanjšo možno količino dovedene električne energije, menjava sistema nastopi bistveno kasneje, kar pri masi toplotnih črpalk, ki se zadnja leta vgrajujejo, pomembno vpliva na zniževanje zahteve po ravnanju z odpadki. Popolnoma neobremenjujoče za neposredno okolje pa je vsakodnevno delovanje, saj v primerjavi s konvencionalnimi toplotnimi črpalkami na zunanji zrak toplotna črpalka z geosondo ne oddaja nobenih emisij hrupa v sosesko, naprava, ki je v hiši, pa je tako tiha kot sodoben hladilnik,” povedo pri Atlas Tradingu.
Poraba znatno manjša, kot če bi ogrevali na olje
Toplotna črpalka za svoje delovanje poleg energije iz okolja potrebuje tudi električno energijo. Slavko Može iz podjetja Viessmann pojasnjuje, da je največji porabnik električne energije pri toplotni črpalki kompresor. "Poleg njega se električna energija porablja še za transport primarnega medija, ki je lahko zrak, mešanica glikola in vode ali podtalnica. Preostali porabniki električne energije so enaki kot pri uporabi drugih energentov. Strošek za električno energijo pomeni pri toplotni črpalki strošek energenta. Velikost je odvisna od učinkovitosti delovanja sistema toplotne črpalke. Približno ocenjeno je to v primerjavi s kurjavo na kurilno olje ena tretjina stroškov ali še manj," razlaga Može. Na vprašanje, kolikšen je povprečni letni znesek za ogrevanje družinske hiše s toplotno črpalko, v podjetju e2e povedo: "Najpogostejši letni zneski se gibljejo med 500 in 800 evri letno. Znesek je odvisen od toplotnih izgub stavbe (izolacija, površina) in vrste grelnih teles (talno ogrevanje, radiatorji) ter tipa in blagovne znamke toplotne črpalke. Po več kot desetih letih izkušenj je že jasno, katere toplotne črpalke so najbolj učinkovite in da tehnični podatki o izkoristku večinoma niso relevantni. Znesek lahko hitro naraste, če toplotna črpalka ni strokovno nastavljena." Znesek je odvisen seveda tudi od modela toplotne črpalke oziroma učinkovitosti naprave. "Če podamo naš referenčni primer, lahko povemo, da znaša letni strošek ogrevanja in priprave tople sanitarne vode novogradnje velikosti 150 m2 z našo toplotno črpalko voda/voda zgolj 350 evrov," pojasnjujejo pri Kronotermu.
Ne zahteva vašega dela
Prednosti prinaša toplotna črpalka tudi zato, ker z njo nimate dela. "Na delovanje vplivajo nastavitve naprave. Če uporabnik želi čez dan v prostoru 23 ºC, ponoči pa 21 ºC, se to že na začetku nastavi v časovnikih in uporabniku tako ni treba vsakič spreminjati temperature. Kakršna koli sprememba zunaj nastavitev pa je seveda uporabniku vedno omogočena, predvsem z uporabo aplikacije za upravljanje toplotne črpalke na daljavo, ki omogoča fleksibilno in enostavno upravljanje od koder koli in kadar koli," razlagajo v podjetju Orca Energija.
V kako velike stavbe lahko namestimo toplotno črpalko?
”Razred hišnih naprav sega nekje do 20 kilovatov moči, kar je primerno za 350 do 500 m2 velike hiše, potem pa nastopijo t. i. lahke komercialne toplotne črpalke, moči med 20 in 100 kilovati,” odgovarjajo v podjetju Atlas Trading. “Te uporabljamo za stanovanjske stavbe večjih površin, večstanovanjske stavbe, poslovne prostore ter javne stavbe, kot so vrtci in šole. Moč največjih toplotnih črpalk se meri v megavatih, takšne naprave pokrijejo energijske potrebe več deset tisoč kvadratnih metrov velikih stavb,” razlagajo v Atlas Tradingu, kjer tudi pravijo, da je največja stavba z njihovo toplotno črpalko v Sloveniji velika 15.000 m2. “Vgrajene je malo manj kot pol megavata toplotne moči, vir energije je podtalna voda, naprava pa se uporablja tako za ogrevanje kot za izjemno učinkovito hlajenje poslovnih prostorov – pisarn in distribucijskega centra.” Poleg tega, da se s toplotno črpalko pokrijejo energijske potrebe večjih stavb, je pomembno tudi to, da imajo naprave zelo zmogljivo regulacijo, ki učinkovito upravlja porabo energije in upravlja tudi več distribucijskih krogov, da zagotovi različne pogoje, skladno z zahtevami posameznih krogov, ki so v velikih stavbah lahko med seboj zelo različni. “Zanimiva za lastnike večjih stavb je tudi ponovna uporaba toplote. Odpadno toploto, ki nastane pri hlajenju in bi sicer končala v okolju, najprej usmerijo na morebitne porabnike znotraj stavbe – za pripravo vroče sanitarne vode, ogrevanje bazena, toploto za razvlaževanje. Šele ko so vse te potrebe izpolnjene, oddajo preostanek toplote v okolje.”
"Domači" pregled je sila koristen
Dobro je, da sistem toplotne črpalke redno pregledujete tudi sami. "Tako zagotovite zanesljivo delovanje, pravočasno odkrijete morebitne napake v delovanju in preprečite okvare," pojasnjuje sogovornik iz Viessmanna in poudari, da ima uporabnik z napravo razmeroma malo dela. "Vsekakor pa je treba občasno kontrolirati delovanje toplotne črpalke. Ob nepojasnjenih spremembah v delovanju, povečanju hrupnosti ali zmanjšanju ogrevalne moči pokličite usposobljenega serviserja."
Servisni pregled cenejši kot pregled avtomobila
Servis toplotne črpalke je priporočljivo opraviti vsako leto. "Takrat lahko optimiziramo nastavitve in obratovalne stroške naprave. Servis mora opraviti pooblaščeni serviser proizvajalca, ki ima spričevalo za delo na hladilni opremi in toplotnih črpalkah," razlaga Aleš Gračnar iz podjetja Weishaupt. Po besedah strokovnjakov iz Kronoterma se cena servisnega pregleda razlikuje glede na vrsto toplotne črpalke, odvisno od tega, ali gre za ogrevalno ali sanitarno toplotno črpalko. "Vsekakor pa je cena servisnega pregleda nižja od povprečnega zneska letnega pregleda vašega avtomobila," zagotavljajo pri Kronotermu, kjer s pomočjo storitve v oblaku opravijo skoraj polovico servisnih posegov na daljavo in tako lahko odpravijo motnje brez obiska serviserja, hitro in učinkovito. Cena servisa je različna od podjetja do podjetja, se pa giblje približno med 70 in 100 evri. "Redno vzdrževanje se zaradi večje učinkovitosti in manjših obratovalnih stroškov več kot izplača," poudarjajo v podjetju Termo Shop. "Preventivno vzdrževanje bo zmanjšalo število okvar sistema in podaljšalo uporabno dobo ogrevalne ali hladilne opreme. Na rednem servisu se naredi popis delovanja naprave, kar pomeni, da se izvede vizualni pregled naprave, ogrevalnega in hladilnega sistema ter električne omarice. Preverita se nivo olja v kompresorju ter količina hladiva in tlaka v ogrevalnem sistemu, pregledata pa se tudi mehanski filter – čistilni kos (mrežica) in magnetni filter, katerih naloga je čiščenje ogrevalne vode. Pri rednem servisu očistimo tudi uparjalnik, da je boljši pretok zraka in posledično manjša poraba," še razlagajo pri Termo Shopu. Poudarjajo tudi, da serviserji očistijo še vodni filter in tako preprečijo slabši pretok in nedoseganje želene temperature v prostoru. Redni letni servis si stranka običajno naroči sama, če pa ima sklenjeno vzdrževalno pogodbo, skrb namesto stranke prevzame podjetje.
