Toplotna črpalka: Odlična sostanovalka v vseh letnih časih

"Ko se odločate za način ogrevanja, so toplotne črpalke odlična, okolju prijazna in varčna rešitev," pojasnjuje Aleš Pirc iz podjetja Ream. "Omogočajo vam, da dom ogrevate z obnovljivimi viri energije, kot so zrak, zemlja in voda. So sodoben in ekološki način ogrevanja. Zagotovijo vam prijetno in kakovostno bivanje v hladnejših mesecih in velik prihranek pri družinskem proračunu."

Eden od razlogov za priljubljenost toplotne črpalke je po besedah Mihe Glaviča iz podjetja E2E tudi ta, da uporabniki z napravo nimajo dela. "Preprosto se oktobra ogrevanje vklopi in aprila izklopi," pravi Glavič. Uporabniki ne potrebujejo nobenega zalogovnika za gorivo, zato je v hiši potreben le manjši prostor za njeno postavitev. Prav tako ni nobenega dela s pripravo goriva, denimo z nošenjem drv, nasipavanjem peletov ..., zato je uporaba toplotne črpalke enostavna.

Pa še nekaj govori v prid toplotne črpalke: ob njenem nakupu je mogoče pridobiti subvencijo, s čimer se vračilna doba investicije ogrevanja skrajša za nekaj let. K vse večji priljubljenosti toplotnih črpalk pa gotovo prispeva še dejstvo, da gre za najcenejši vir ogrevanja, poudari Andy Miklav iz podjetja Tiki, a opozori na relacijo med kakovostjo in ceno: "Ni nujno, da je najcenejša toplotna črpalka najmanj učinkovita, vendar obstaja velika verjetnost, da je bolj hrupna, ima manj dodatnih funkcij in je težavnejša za vgradnjo."

Za izbiro pomembni vir energije, učinkovitost, glasnost

Andy Miklav opozori na to, da je ključni parameter pri izbiri ustrezne naprave ta, kateri vir energije bomo uporabili – ali je to voda, zemlja ali zrak. Vsak vir ima prednosti in slabosti, pravi sogovornik. "Voda in zemlja imata večje učinke in sta sezonsko bolj stabilni, vendar sta odvisni od geografske lege, investicijsko pa tudi najdražji," opozarja Miklav. "Investicija v toplotno črpalko, ki izkorišča zrak kot primarni vir toplote, je investicijsko najcenejša, vendar ima v zimskem času malce nižjo učinkovitost. V preteklosti smo izbirali črpalko s čim višjim COP (koeficient učinkovitosti toplotne črpalke), danes je bolj pomemben SCOP (sezonski koeficient učinkovitosti toplotne črpalke). Slednji odraža realno učinkovitost toplotne črpalke skozi celotno leto."

Pri izbiri pa moramo biti pozorni še na druge parametre, ki se med določenimi toplotnimi črpalkami razlikujejo in lahko precej vplivajo na bivalno udobje. Med temi so denimo videz naprave, skriti stroški zaradi dodatnih elementov, ki niso vključeni v osnovno ceno, možnosti servisiranja, grelno število in ne nazadnje glasnost toplotne črpalke. Hrup lahko moti nas, pa tudi sosede, nič od tega pa seveda ni zaželeno. "Pri odločitvi za nakup toplotne črpalke se moramo zavedati, da bo z nami naslednjih 15 do 20 let. In njena naloga je, da ne vzbuja nobene pozornosti. Zvoki toplotne črpalke se namreč zlijejo s preostalimi zvoki v hiši ali okolju," menijo v podjetju Kronoterm.

Hrupna je lahko notranja ali zunanja enota toplotne črpalke, opozarjajo v podjetju Orca Energija. "Odločilen podatek je, kje so komponente, ki lahko povzročajo hrup, ali so torej te del notranje ali zunanje enote. Največkrat je pri ločeni inštalaciji zunanje in notranje enote glasna zunanja enota, saj sta v njej tako ventilator kot kompresor. Običajna zvočna moč toplotne črpalke je od 50 do 70 dB in je odvisna predvsem od tega, pri kakšni moči toplotna črpalka deluje in na kakšnem mestu je postavljena," razlagajo v podjetju Orca Energija.

Ne pod sosedovo okno

Kam torej postaviti zunanjo enoto toplotne črpalke, da ne bomo povzročali medsosedskih sporov in da ne bo zaradi povečane glasnosti trpelo naše zdravje? "Hrup, ki ga oddaja naprava, je odvisen tudi od postavitve glede na druge objekte oziroma ovire v neposredni bližini," pojasnjujejo v Kronotermu. Zvok, ki ga oddaja naprava, se odbija od ovir, okrepi se torej ob postavitvah v kot objekta, pod balkone ali nadstreške, v ozke ulice in podobne prostore. "Bolj ko zvoku zožimo polje širjenja, bolj se hrup prenaša v tej smeri," razlagajo sogovorniki.

Obstajajo pa tudi dejavniki, ki glasnost zmanjšajo. "Glavni dejavnik zmanjšanja hrupa je razdalja, zato toplotno črpalko zmontiramo čim dlje od sosedov ali okna spalnice. Prav tako zmanjšajo hrupnost ovire, ki vpijajo zvok. To so predvsem mehkejši materiali ali kakšne goste rastline, denimo grmovnice," še naštevajo v Kronotermu.

Pozimi greje, poleti hladi

Poleg ogrevanja je mogoče s toplotno črpalko poleti tudi hladiti prostore, vendar ne z vsako enako. Najučinkovitejši in tudi najcenejši ogrevalno-hladilni sistemi so reverzibilne toplotne črpalke zrak/voda. Hlajenje z reverzibilno toplotno črpalko deluje v obratni smeri kot ogrevanje: toplota se odvzema iz prostora in odvaja v okolje, za kar poskrbi kompresor v toplotni črpalki. "Hladilni krog toplotne črpalke lahko pri zunanjih temperaturah nad 15 stopinj Celzija ustvarja temperature pretoka med 7 in 25 stopinj Celzija," razlagajo v podjetju Weishaupt. "Po zgradbi se toplota prenaša s pomočjo vode v inštalacijah. Splošno je krožni proces delovanja toplotne črpalke sestavljen iz štirih faz: uparjanja, stiskanja, kondenzacije in ekspanzije. Celoten proces se sklene med kondenzatorjem in uparjalnikom. Utekočinjenemu plinu se znižata temperatura in tlak, plin se nato vrne v uparjalnik in spet prejme del toplote od vira energije. Vir energije so lahko podtalnica, zemlja, zrak, seveda odvisno od tega, za kateri tip toplotne črpalke ste se odločili. Pri hlajenju toplotne črpalke delujejo po enakem principu kot pri ogrevanju, le da se zamenjata vlogi uparjalnika in kondenzatorja, prenos toplote pa posledično poteka v obratno smer. Prav zato je mogoče, da reverzibilne toplotne črpalke ponujajo aktivno hlajenje prostorov," pojasnjujejo v Weishauptu.

Na toplotno črpalko lahko priključimo različne vrste ogrevalnih sistemov, tako talno, stensko oziroma stropno gretje kot radiatorje in konvektorje. Vendar vsi niso primerni za uporabo pri hlajenju. "S toplotno črpalko dejansko proizvajamo hladno vodo. Z radiatorji se zato ne da hladiti, ker pri hlajenju z vodo, ohlajeno na približno 16 stopinj Celzija, radiatorji že kondenzirajo in voda z njih teče po tleh, hladijo pa skoraj nič," razlaga Miha Glavič. Pač pa lahko hladno vodo speljemo ali v cevi za talno hlajenje ali v konvektorje, dodaja sogovornik. "Pri talnem hlajenju se uporablja temperatura vode okoli 18 do 21 stopinj Celzija in pri tem ni kondenzacije, torej ne znižujemo vlage. Pri konvektorjih, v katerih so vgrajeni ventilatorji, pa hladimo z vodo na temperaturi od približno 4 do 12 stopinj Celzija. Ob tem poteka kondenzacija, torej prostor hladimo in razvlažujemo, kar je bolje."

Tudi Boris Gojkošek iz podjetja Seltron poudarja, da je boljša izbira aktivno hlajenje z direktnim vpihom hladnega zraka v prostor preko konvektorjev. Sočasno razvlaževanje zraka namreč poveča bivalno ugodje v prostoru in hkrati zmanjšuje možnost kondenzacije vlage na nezaželenih mestih v stavbi. "Pri hlajenju pa moramo biti izredno previdni pri izbiri in razporedu vpihovalnih elementov hladnega zraka. Elemente je treba postaviti tako, da ne pihajo v bivalni coni oziroma neposredno na stanovalce ali zaposlene," opozarja Gojkošek. Pri pasivnem hlajenju po Gojkoškovem mnenju govorimo bolj o pohlajevanju objekta. "Pri pasivnem hlajenju namreč ne smemo preveč hladiti, da se ne bi stene, zidovi ali strop ovlažili s kondenzno vlago iz zraka. Zato moramo na ta način le po malem ohlajati, da ni vlaga iz zraka ne kondenzira. Tako pa ne moremo zagotoviti doseganja neke točno določene temperature, ampak le bolj prijetno, ohlajeno klimo v primerjavi z zunanjo pripeko," še pojasnjuje Boris Gojkošek.