Barbara Gavez Volčjak
Sodobni način gradnje je prinesel stavbe z velikimi steklenimi površinami, ki so sicer privlačne na pogled in zagotavljajo veliko naravne svetlobe, vendar postavljajo stanovalce tudi pred številne izzive. Eden od njih je ohlajanje prostorov v vedno bolj vročih poletjih. Pregreta notranjost namreč zmanjšuje bivalno udobje in delovno storilnost. Tako sicer bolje razumemo prebivalce mediteranskih držav, ki prisegajo na opoldansko siesto, toda ker ta v našem okolju ni uveljavljena, si raje prizadevamo ustvariti hladnejše okolje s sredstvi, ki so nam na voljo.
Preprečimo pregrevanje z izolacijo in senčili
Ta so seveda številna in raznolika. Prvi ukrep je, da zunanji vročini preprečimo vdor v notranjost stavbe, za kar poskrbimo z dobro toplotno izolacijo in ustreznim senčenjem s senčili. Toplotna izolacija stavbe namreč ne poskrbi le za uhajanje toplote iz notranjosti navzven v hladnejšem delu leta, temveč tudi za njeno prehajanje v obratni smeri. Pri tem moramo paziti, da so vsi elementi toplotnega ovoja med seboj usklajeni. Debela toplotna izolacija namreč ne pomeni veliko, če toplota vdira skozi slabo izolativne steklene površine ali streho.
Prehajanje zunanje toplote v notranjost skozi okna ali steklene stene sicer najpogosteje preprečujemo z zunanjimi ali notranjimi senčili. Pri tem so notranja senčila, kot so notranje žaluzije in pliseji, najmanj učinkovita pri ustavljanju toplote. Bolj učinkovita so zunanja senčila, žaluzije ali rolete. Pomanjkljivost obeh vrst senčil, zunanjih in notranjih, je oviranje pogleda skozi okno. Še najbolje se pri tem obnesejo zunanje žaluzije z vodoravnimi lamelami, ki jih lahko usmerimo tako, da sončnim žarkom preprečimo pot skozi steklo, vendar obenem ne zastremo pogleda ven.
Ohranjamo hlad v notranjosti
Ves trud, ki ga vložimo, da preprečimo vročini vdor v notranjost, pa izničimo, če v pripeki odpiramo okna, da bi prezračili zatohlo stanovanje. Temu se izognemo z vgradnjo prezračevalnega sistema, ki ohranja notranjo temperaturo prostora, obenem pa tudi filtrira zrak. V poletnih mesecih čez noč vpihujemo hladnejši zunanji zrak in s tem ohladimo prostor na prijetno bivalno temperaturo, čez dan pa skrbimo, da poletna vročina ne vstopa v prostor. Poznamo centralni in decentralni prezračevalni sistem, pri čemer je centralnega zaradi sistema cevi lažje vgraditi v novogradnje, medtem ko je decentralni sistem primernejši za vgradnjo pri adaptacijah, meni Milan Kuster, direktor podjetja i-Vent. Opozarja še na pomembno dejstvo, ki se ga lastniki hiš po njegovem mnenju premalo zavedajo: "V hiši, kjer imamo vgrajen prezračevalni sistem, deluje klimatska naprava za približno 30 odstotkov bolj učinkovito, ker ostanejo prostori zaradi prezračevanja hladni."
Najbolj običajna odločitev - klimatizacija
Klimatska naprava je seveda prva, na katero pomislimo ob besedni zvezi hlajenje doma. V stanovanju jo je najbolje namestiti na najbolj odprt prostor, kjer bo možno hladiti največjo površino brez ovir, kot so stene, vrata, omare in podobno. "Ob tem je seveda treba paziti, da ni direktnega pihanja v ljudi med delovanjem, recimo, da naprava ni nameščena nad jedilno mizo," razlaga Boštjan Štruc iz podjetja Orca Energy. Optimalna postavitev je po njegovem mnenju odvisna od kvadrature in oblike prostora, najbolje pa jo je izbrati po nasvetu strokovnjaka. "V bolj razgibanem prostoru z več ovirami lahko izberemo tudi multi-split enoto, to pomeni eno zunanjo enoto in več notranjih. Vse pa je povezano z namenom uporabe klimatske naprave - ali potrebujemo hlajenje le nekaj dni na leto ali konstantno oziroma ali je potreba tudi po ogrevanju - in finančnimi sredstvi, ki jih je investitor pripravljen nameniti za to," dodaja sogovornik.
"Najboljši rezultat boste dosegli, če napravo vgradite v prostor, ki je najbolj izpostavljen soncu in vročini," dodajajo v podjetju Termo Shop. "To je običajno prostor, ki je obrnjen proti jugu ali zahodu. Mesto vgradnje pa je odvisno tudi od vrste klimatske naprave, ki je lahko stenska, stropna ali talna." V Termo Shopu še priporočajo, da pred namestitvijo predvidite možno lokacijo zunanje enote: "Če stanujete v bloku, je najpreprosteje, če je to na balkonu, lahko pa je tudi pod oknom, na strehi ali podstrešju, če je to dovolj zračno. V hiši je možno namestiti zunanjo enoto na tleh, na balkonu, pod streho, na strehi, na podstrešju (če je dovolj zračno) ali kje drugje na steni. Vsekakor pa jo namestite tako, da bo čim manj kvarila videz stavbe," svetujejo v Termo Shopu.
Kdaj vklopiti klimatsko napravo
”Najbolje je, da klimatsko napravo vključimo, preden pridemo domov, in sicer tako, da je soba pred našim prihodom že ohlajena. Medtem ko smo doma, sobo hladimo le toliko, da vzdržujemo konstantno temperaturo,” svetuje Miha Glavič iz podjetja e2e. Največji komfort po njegovem mnenju dosegamo s klimatskimi napravami s funkcijo Windfree in senzorji gibanja, ki poskrbijo za to, da ne občutimo pihanja hladnega zraka.
”Večino naprav je danes že možno upravljati preko aplikacije, kar pomeni, da si lahko ohladite dom, tudi ko še niste doma,” pravijo v Termo Shopu. Sicer pa je način uporabe po njihovem mnenju odvisen od življenjskega stila in zahtev uporabnika - ali jo bo uporabljal za hlajenje, gretje, razvlaževanje, neprestano ali samo nekaj ur dnevno.
Hiša nikoli ne bo povsem enakomerno ohlajena
Koliko klimatskih naprav sploh potrebujemo v hiši, zlasti če ima več etaž? Boštjan Štruc meni, da je dovolj ena enota na etažo, če ta ne presega 60 m2 in so prostori odprti. Drugače pa je v večji hiši z več prostori, v katerih zaradi želje po zasebnosti zapiramo vrata.
"Z eno klimatsko napravo je nemogoče komfortno ohladiti celotno hišo tako, da bomo imeli v vseh prostorih ustrezno temperaturo. Klimatska naprava komfortno ohladi le sobo, v kateri je nameščena," meni Miha Glavič iz podjetja e2e. Če bomo v hiši kljub temu namestili le eno napravo, jo montiramo na zgornjem hodniku, svetuje sogovornik. "Ker je mrzel zrak težji od toplega, bomo tako ohladili tudi spodnji prostor, seveda če od stopnišča ni ločen z vrati. Hkrati bomo delno ohladili še sobe v zgornji etaži, vendar bo temperatura na hodniku vedno za nekaj stopinj nižja od tiste v sobah." Za komfortno hlajenje po njegovem mnenju potrebujemo klimatske naprave za vse tiste sobe, ki se pregrevajo. Po navadi so to sobe, ki so obrnjene na jug in zahod. Možno pa je, da se pregrevajo vse sobe po celotnem stanovanju ali hiši, dodaja Glavič.
V podjetju Orca Energy pa svetujejo naslednje: "Vsekakor pred nakupom priporočamo posvet s strokovnjakom, da ne bi po namestitvi ugotovili, da izvedba ni skladna z našimi pričakovanji. Pravilna izbira ter namestitev klimatske naprave lahko namreč pomembno pripomoreta k izboljšanju življenjskih razmer ter udobnosti bivanja."
Hladijo lahko tudi toplotne črpalke
Za hlajenje ali vsaj pohlajevanje domov pa so v toplejših podnebjih vse bolj priljubljena izbira toplotne črpalke. Čeprav so bile v osnovi zasnovane za ogrevanje, je možno izkoristiti tudi njihovo obratno funkcijo, le da ni čisto vseeno, s kakimi napravami jih povežemo. V starejših hišah z radiatorji toplotne črpalke niso najprimernejša izbira za hlajenje, ker je možna kondenzacija iz radiatorjev, pojasnjuje Klemen Glušič iz podjetja Tiki Hvac. "Če se za hlajenje uporablja hladna voda, se lahko v toplem notranjem zraku na ceveh pojavi kondenz zaradi velike temperaturne razlike. To lahko povzroči težave zaradi vlage, pri večjih temperaturnih razlikah pa voda kaplja s cevi in radiatorjev," razlaga sogovornik.
Novogradnje so zato opremljene s sistemi talnega ogrevanja ter ventilatorskimi konvektorji, ki so optimizirani za ogrevanje in hlajenje. "Ti sistemi so zasnovani za obvladovanje temperaturnih razlik med hladno vodo ali hladilnim sredstvom, ki se uporablja za hlajenje, in zrakom v zaprtih prostorih, kar zmanjšuje tveganje kondenzacije," opisuje Klemen Glušič. Toplotne črpalke so ravno tako primerne za hlajenje stanovanj v večstanovanjskih objektih, kjer so v ogrevalnih sistemih na voljo ventilatorski konvektorji ali talno gretje. Cevi, vgrajene v tla, preko oblog učinkovito prenašajo toploto ali hlajenje po površini tal, kar zagotavlja enakomerno udobje po celotnem prostoru.
Za hlajenje oziroma pohlajevanje so primerni vsi tipi toplotnih črpalk, torej zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda, pa razlaga Gregor Prodan, vodja tehničnega oddelka v podjetju Vaillant. "Poznamo aktivno hlajenje, pri katerem za ohlajevanje medija deluje tudi kompresor, in pasivno hlajenje, pri katerem za ohlajevanje uporabljamo samo energijo iz zemlje in obtočni črpalki na strani vira in ogrevalni strani. Za pasivno hlajenje so primerne samo toplotne črpalke zemlja/voda. Z aktivnim hlajenjem lahko dosežemo nižje temperature, do 7 °C, medtem ko pri pasivnem hlajenju temperature dosegajo do 18 °C. Najnižja temperatura pasivnega hlajenja je odvisna od zunanjih pogojev, predvsem od relativne vlage v prostoru. Za aktivno hlajenje potrebujemo reverzibilno toplotno črpalko s štiripotnim ventilom, ki v primeru potrebe po hlajenju obrne smer hladilnega kroga," je nazoren sogovornik iz podjetja Vaillant.
Za aktivno hlajenje potrebujemo konvektorske naprave, ki odvajajo kondenzat od konvektorja v odtok, zato je priporočljivo, da o tem razmišljamo že ob gradnji objekta. "Take naprave torej odvajajo tudi vlago, ki nas v toplejših mesecih bolj moti kot sama temperatura prostora," poudarja sogovornik. Pri pasivnem hlajenju, ki se po navadi izvaja preko talnega, stenskega ali stropnega ogrevanja, pa se vlaga iz prostora ne odvaja. Zato z ustrezno regulacijo zagotovimo, da se hladilne površine ne ohladijo pod točko rosišča, kar bi povzročilo nabiranje vlage na površinah. Tovrstne težave je mogoče odpraviti z regulacijo, ki meri vrednost vlage v prostoru, kar je pomembno za hlajenje in tudi za prezračevanje. "Pasivno hlajenje je torej manj učinkovito od aktivnega, je pa stroškovno precej bolj ugodno, ker zanj ne potrebujemo energije kompresorja," sklene Gregor Prodan.
