(VRTNI KOLEDAR) Ste na grede že posadili te vrtnine?

V začetku meseca lahko na grede sejete zelje, cvetačo, grah, brokoli, korenček, rdečo peso, grede zapolnite še z redkvico in špinačo. Sejte fižol in lečo, sredi meseca tudi čičeriko. Solato iz sadik sadite v rednih tedenskih presledkih, in to toliko, kot je boste pojedli v enem mesecu. Boste sadili sladko koruzo? Namenite ji prostor ob rastlinah, občutljivih za veter, denimo ob melonah in kumarah, prav tako jo lahko sadite kot oporo visokemu fižolu.

Če imate na vrtu rabarbaro, boste lahko razveselili domače z okusnim zavitkom ali kompotom iz njenih stebel, saj se je do zdaj že lepo razrasla. Tudi kumare in bučke lahko že sejete neposredno na grede, če pa ste sadike kupili ali jih vzgojili na okenskih policah, s presajanjem počakajte do konca praznikov oz. počitnic, potem se bo vreme bolj ustalilo. Enako velja za sadike paradižnika, paprike in jajčevcev: temperatura tal naj bo okrog 15 stopinj Celzija, ko jih posadite na vrt, če pa ste sadike sadili v rastlinjak, jim je tam že udobno in toplo, tako da skoraj zagotovo lepo rastejo. Kolikšna je temperatura prsti na dan, ko sadite vrtnine, kahko preverite TUKAJ. 

 V teh dneh se lotite redčenja gosto zasejanega korenčka. Ko je ta velik približno osem centimetrov, ga populite tako, da med posameznimi rastlinicami ostane tri- do petcentimetrski razmik. Če tega ne naredite, bodo rastline imele premalo prostora za rast ter bodo tanke in izdolžene.

Sadno drevje

V velikih sadovnjakih sadjarji, ko začno pečkarji cveteti, redčijo plodiče, da preprečijo preobilno rodnost. Kaj pa na majhnem vrtu? Če sadna drevesa preveč cvetijo, jih to izčrpa. V semenskih zasnovah se začnejo tvoriti hormoni, ki preprečujejo razvoj cvetnih brstov za naslednje leto. Če letos drevo preveč cveti zaradi preobilice hormonov, ki jih sproščajo semenske zasnove, prihodnje leto ne bo razvilo toliko cvetov in plodov. Na majhnih vrtovih običajno ročno redčimo šele, ko so plodiči na sadnem drevju veliki okrog 20 milimetrov, vendar bi bilo s stališča tvorbe hormonov za redčenje bolje poskrbeti med cvetenjem in takrat s škarjicami izrezati 30 odstotkov cvetov.

Češnje in rumene plošče

Češnje z aktivno rastjo rada napade črna češnjeva uš. Rastlino je priporočljivo škropiti še pred pojavom uši. Pri zgodnjih češnjah ni težav s črvivostjo, saj se češnjeva muha pojavi šele proti koncu maja in v juniju in napada srednje pozne, zlasti pozne sorte češenj. Ko se začno plodovi barvati rumeno (prav rumena barva privabi češnjevo muho), razobesite na obod krošnje rumene lepljive plošče. Obstaja tudi naravni pripravek na osnovi entomopatogenih gliv. Pripravek se razredči v vodi in poškropi po drevesih, ko začnejo pozne sorte zoreti.

Zasajanje sadnega drevja iz vsebnikov

Resda je najprimernejše obdobje za zasajanje sadnega drevja v fazi mirovanja, bodisi ko drevje odvrže liste ali preden požene spomladanske lističe. Kljub vsemu pa lahko tudi v toplejših dneh na vrtove posadite sadna drevesa, če jih kupite v vsebnikih. Izkopano sadilno jamo malo pognojite s kompostom ali mineralnim gnojilom, ki vsebuje večji delež fosforja, saj ta spodbuja razrast korenin. Pri tem pazite, da gnojilo ne bo neposredno v stiku s koreninami. Sadilno jamo temeljito zalijte, vanjo položite koreninsko grudo izlončene rastline, zasujte z zemljo in prst potlačite z nogami. Po presaditvi je koristno zastiranje tal pod drevesi, saj zastirka ohranja vlago in izboljša mikrobiološko aktivnost v tleh, njena pomanjkljivost pa je, da privablja voluharje, zato je koristno, da pri zasajanju drevesa korenine zaščitimo z mrežo proti voluharjem.

Okrasne rastline

Balkonske rastline že lahko postavite na balkone in okenske police. Ker so prve tedne po presajanju korenine premajhne, da bi lahko srkale vodo iz zalogovnika ali podstavka, je treba na začetku zalivati zemljo po vrhu. Šele ko se korenine razrastejo, bodo lahko črpale vodo tudi iz podstavka. Prvo gnojenje balkonskih rastlin začnite izvajati šele kakšen mesec po presajanju, da se ne bi poškodovale občutljive koreninice. Ta mesec je najprimernejši za zasajanje poletnih cvetlic in trajnic na grede in grobove. Prav tako lahko sadite zimzelene iglavce. Cvetoče grmovnice, ki so cvetele zgodaj spomladi, se obrezujejo po cvetenju. Spireje, denimo, se režejo po odcvetu v drugi polovici maja. Tudi magnolije, ki so odcvetele, lahko že obrežete. Maja se začne prvo škropljenje proti škodljivcem. Poleg uši v okrasnem vrtu lahko veliko težav povzroči trsni rilčkar, ki se pojavlja na mesnatih listnatih zimzelenih rastlinah, kot so lovorikovec, rododendron, azaleja, pojavljajo se tudi na borovnicah. Rilčkar je zelo trdovraten, treba ga je zatreti v vseh fazah: ličinke v zemlji, hroščka, ki zdaj prihaja iz zemlje in grize liste. Nekateri prisegajo na zatiranje z nematodami. Kadar je okužba zelo močna, pa niti te ne delujejo. Takrat je najbolje uporabiti sistemični insekticid, s katerim rastlino zalijete in poškropite spomladi in ponovno jeseni.