Najnovejše dogajanje na energetskem trgu jasno kaže, da je koristno čim prej doseči energetsko neodvisnost. Ta načrt naj bi uresničili z ukrepi za varčevanje z energijo in s prehodom na obnovljive vire energije. Za uresničitev ambicioznih ciljev pa morajo tudi stavbe – tako nove, še zlasti pa stare – postati bistveno bolj energetsko učinkovite. Slabo izolirane stavbe pomenijo izgubo energije in denarja za stroške obratovanja, zlasti ogrevanja in hlajenja, in imajo zelo visok ogljični odtis.
Toplotno izolacijo objektov lahko izvedemo hitro in učinkovito
Povprečna uporabna doba hiše je dobrih 50 let. Z rednim vlaganjem v prenovo pa seveda dlje. Samo s trajnostno gradnjo je mogoče stavbe uporabljati dolgo časa, hkrati pa ima trajnostna gradnja majhen vpliv na okolje.
Toplotna izolacija tako fasade, ko tudi strehe in stropa v kleti spadajo med najučinkovitejše in sorazmerno hitro izvedljive ukrepe pri energetskih sanacijah stavb.
V Sloveniji je po ocenah dr. Iztoka Kamenskega, predsednika Slovenskega združenja za trajnostno gradnjo GBC Slovenija, energijsko potratnih kar 75 odstotkov stavb. Naša država si je ambiciozne cilje na področju energetske učinkovitosti stavb določila v različnih dokumentih. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki je bil sprejet februarja 2020 in bo že v letu 2023 deležen prenove, zasleduje cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 odstotkov glede na leto 2005, pri čemer naj bi delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi energije v stavbah zajemal vsaj dve tretjini.
Cilj glede energetske učinkovitosti stavb za javni sektor je določen celo v zakonu, in sicer v zakonu o učinkoviti rabi energije (ZURE). To je prvi zakon, ki se je v celoti posvetil energetski učinkovitosti stavb in izhaja iz energetskega zakona, ki je do leta 2020 celovito urejal obsežno področje energetike. Marca 2021 je država sprejela še en pomemben strateški dokument – dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050, ki določa, da mora biti do leta 2050 energetsko prenovljenih 74 odstotkov enostanovanjskih stavb in 91 odstotkov večstanovanjskih. Pri tem se ocenjuje, da se bo končna raba energije zmanjšala za 45 odstotkov, emisije CO2 pa za skoraj 75 odstotkov glede na leto 2005. Izjemno ambiciozni cilji nam kažejo usmeritev za prihodnost, vendar se zdi, da jih ne bo enostavno doseči, saj se zatika tako pri novih, skoraj ničenergijskih stavbah, kot tudi pri energetski prenovi obstoječega fonda stavb. Regulativa naslavlja zahtevo, da morajo biti vse nove stavbe, tako javne kot zasebne, skoraj ničenergijske (sNES), torej stavbe z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v zelo veliki meri proizvedena iz OVE. Ta definicija pa se nanaša tudi na gradbenotehnične predpise, ki določajo minimalne zahteve glede največjih dovoljenih potreb za ogrevanje, hlajenje oziroma klimatizacijo, pripravo tople vode in razsvetljavo v stavbi. Glede tega je še vedno v veljavi pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES), kljub temu da je bil v decembru 2021 sprejet novi GZ-1. Ta je še vedno zelo pomemben, saj dopolnjuje zakonodajo in vsebinsko določa tehnične zahteve za učinkovito rabo energije v stavbah ter metodologijo za izračun energijskih lastnosti stavbe. Glavne izzive pri energetski učinkovitosti stavb predstavlja odločanje o načinu in obsegu prenove posameznih vrst stavb ter o virih njenega financiranja.
Kako debela naj bo izolacija
Najbolj pomemben podatek glede izolacije fasade je njena debelina. Določena je na podlagi energetskega izračuna objekta, ki temelji na pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah. Če je za toplotno prenovo objekta izdelana projektna dokumentacija, se debelina toplotne izolacije posameznih elementov zunanjega ovoja stavbe določi v okviru energetskega izračuna znotraj projekta. Pri tem se določita potrebna debelina in toplotna prevodnost toplotne izolacije zunanjih sten. Dobro orientacijo pri izbiri fasadne izolacije predstavljajo tudi kriteriji za dodelitev nepovratnih sredstev Eko sklada. Po teh kriterijih je določeno razmerje med debelino in toplotno prevodnostjo izolacije (λ/d ≤ 0,230 W/(m2K)), ki zagotavlja ustrezno toplotno izolativnost zunanjih sten po toplotni prenovi, povedo v podjetju Baumit in poudarijo, da je v okviru kriterijev podan tudi izračun, ki upošteva obstoječo toplotno izolacijo fasade.
Seveda pa izolacija ni edini ukrep za zmanjšanje rabe energije. Če so okna še trdna, vendar imajo neučinkovito zasteklitev, je smiselno poskrbeti za vgradnjo energijsko učinkovitih stekel, vgradnjo tesnil in popravilo okovja. Če je stavbno pohištvo močno dotrajano, pa ga zamenjajte z energijsko učinkovitim. Če je dotrajana kurilna naprava, jo zamenjajte. "Naj bodo ukrepi ambiciozni tako, da se zmanjša raba energije za desetkrat, znižajo stroški in poveča bivalno udobje. To pomeni, da naj bo izolacija toplotnega ovoja brez toplotnih mostov, okna učinkovita, prezračevanje z vračanjem toplote … Toplotne izolacije fasade mora biti vsaj 20 cm (udov < 0,18 W/m2K), strehe vsaj 25 cm (udov < 0,15 W/m2K)," pa poudarja Matjaž Valenčič, neodvisni energetski strokovnjak iz zavoda za energetsko svetovanje ZaEnSvet.
