Barbara Gavez Volčjak
Argumentov, ki govorijo v prid montažnim hišam, ne manjka. Kakovost in udobje bivanja ter prilagoditev potrebam naročnikov, upoštevanje trajnostnih načel - vse to odlikuje sodobno montažno gradnjo. Kakšni pa so oblika, velikost hiš, izolativni materiali in razporeditev prostorov, ki si jih želijo investitorji?
Lumar - odprto in prijazno
V Lumarju zaznavajo vse več zanimanja za pritlične hiše, ki pri njih spadajo v družini hiš Gea in Terra. Pri arhitekturni zasnovi in načrtovanju ter izvedbi bivanjskega prostora pritlične hiše upoštevajo tudi potrebe oseb na invalidskih vozičkih, starejših ali družin z otroki. "Razvijamo koncepte funkcionalnih, odprtih in prijaznih tlorisnih zasnov, ki omogočajo kvalitetno bivalno ugodje in bivanje najširšega kroga kupcev hiš," razlaga Boštjan Kralj iz Lumarja. Izbira tipa hiše je v osnovi odvisna od želja stranke in od lokacije gradnje, pojasnjuje sogovornik. "Nekateri prostorski akti ne dovoljujejo ravne strehe in takrat so stranke tudi bolj omejene pri izbiri. Kompromise med prostorskimi akti in željami strank iščemo z inovativnimi pristopi hišnega arhitekturnega biroja."
Kuhinja ni nikjer več ločena
Sodobni tlorisi so odprti, funkcionalni in ponujajo optimalen izkoristek prostora. Tako so oblikovani tudi dnevni bivalni prostori, v katerih kuhinja in dnevna soba nista fizično ločeni. “Si pa občasno kdo zaželi imeti kuhinjo malo zamaknjeno glede na dnevni prostor, vendar brez fizične ločnice,” pojasnjujejo v Lumarju. Tudi Martina Rek se strinja, da se stranke večinoma odločijo za odprte, povezane prostore z dobro osvetlitvijo. “Predvsem starejši pari sicer še pomislijo na ločeno kuhinjo in dnevno sobo, toda ko jim predstavimo zasnovo z odprtimi prostori in možnostjo prezračevanja, se večinoma odločijo za združene jedilnico, kuhinjo in dnevno sobo. Take odločitve so zelo veseli, ko že bivajo v hiši in imajo skupen prostor, v katerem preživijo največ časa.”
Marles - več ravnih streh
V podjetju Marles so za take primere razvili pritlično hišo Domus, ki so jo zasnovali z enokapno, dvokapno, večkapno in ravno streho ob istem tlorisu, s čimer lahko zagotovijo gradnjo na vseh lokacijah po Sloveniji. Domus je tudi njihova najbolj prodajana pritlična hiša, sicer pa mlade družine najpogosteje izbirajo hiše z mansardo in dvokapno ali enokapno streho. Občasno se mlajše družine odločajo tudi za pritlične hiše večjih stanovanjskih površin s sodobno arhitekturno obliko, kar pomeni enokapno ali ravno obliko strehe. Druge generacije se praviloma odločajo za pritlične hiše manjših kvadratur, večinoma klasične arhitekture z dvokapno streho. "Naša najbolj prodajana tipa hiš za mlajše družine sta mansardna hiša Modern, ki ima neto stanovanjske površine 138 m2 in klasično dvokapno streho, in Veritas, ki je modernejše oblike in s stanovanjsko površino 160 m2," pravi Peter Podplatnik iz Marlesa. Delež ravnih streh se je na splošno povečal in se še povečuje, dodaja Boštjan Kralj, sploh pri moderni arhitekturi se kaže kot trend. Z razvojem materialov in sočasnim tehničnim izobraževanjem posameznih izvajalcev se je tudi zaupanje v obstojnost ravnih streh z leti povečalo. "Oblika strehe je danes definirana z arhitekturo in seveda okoljem, v katero postavimo hišo. Ravne strehe se pojavljajo predvsem v urbanem okolju, medtem ko v ruralnem okolju še vedno prevladujejo dvokapne strehe, skladno z lokalnim prostorskim aktom," dodaja sogovornik.
Javušnik - funkcionalno in ne preveliko
Tudi v podjetju Javušnik lahko naročniki prilagodijo tloris hiše svojim željam. Trenutno sta njihovi najbolj zaželeni hiši pritlična Viktorija in mansardna Liteo. "Mlade družine se večinoma odločajo za mansardne zasnove hiš," pojasnjuje Martina Rek iz podjetja Javušnik, "čeprav v zadnjem času pogosteje povprašujejo tudi po atrijskih zasnovah. Pari v zrelih letih se želijo predvsem izogniti stopnicam, zato je zelo zaželena hiša Viktorija s funkcionalno razporeditvijo prostorov na 89,75 m2 neto bivalne površine." Večina Javušnikovih hiš meri od 90 do 110 m2, kot v Lumarju tudi oni poudarjajo funkcionalno razporeditev prostorov.
Optimalen tloris
Lumarjeve najbolje prodajane hiše so po besedah Boštjana Kralja velike od 130 do 150 m2, kar je posledica optimalno in funkcionalno zasnovanih tlorisov, ki na takšni kvadraturi ponujajo vse potrebno za prijetno in ugodno bivanje. Zaznavajo pa porast prodaje in gradnje hiš večjih kvadratur. Kupci običajno želijo večji skupni bivalni prostor, ki vključuje tudi kuhinjo in jedilnico. "Število preostalih sob je odvisno od želja kupcev, števila družinskih članov, zelo pogosto opažamo tudi željo, da se nekje zagotovi kabinet ali vsaj delovni kotiček," našteva Kralj. Vse pogosteje se kupci odločajo tudi za sobo za goste oziroma delovno sobo, še posebno v dvoetažnih hišah, saj si želijo s tem zagotoviti možnost dodatne spalnice v pritličju v kasnejšem življenjskem obdobju. Tudi pri Javušniku se polovica strank še vedno odloči za dodaten prostor, ki ga lahko uporabijo kot pisarno ali delovno sobo, kar je bilo zelo uporabno v času večjega obsega dela od doma. "Je pa delovna soba zasnovana tako, da se lahko po potrebi uporabi tudi kot soba za goste," pojasnjuje Martina Rek. V Marlesu opažajo, da se kupci odločajo za vedno bolj racionalne tlorisne rešitve z manjšo kvadraturo objektov. "Zlasti je opazno zmanjšanje v primerjavi z obdobjem pred krizo, medtem ko se je zmanjševanje v zadnjih letih upočasnilo," pravi Peter Podplatnik. "V Sloveniji se je povprečna kvadratura stanovanjskega objekta, ki smo ga izdelali v zadnjih treh letih, zmanjšala za dobra dva kvadratna metra. Večino objektov izdelamo na ključ, saj se kupci le redko odločijo, da bodo hišo dokončali v lastni režiji."
Trajnost in skrb za okolje
Na področju gradbeništva se trendi usmerjajo v trajnostno in okolju prijazno gradnjo in temu sledijo tudi montažne hiše. Konstrukcijski sistemi tovrstnih hiš so zasnovani na lesu v različnih izvedbah. Pri Javušniku se stranke najpogosteje odločajo za konstrukcijski sistem Javušnik, saj omogoča energijsko varčnost objekta. Nizkoenergijski sistem gradnje montažne hiše dosega toplotno prehodnost, ki ga že približuje pasivni obliki gradnje. Za izolacijo je uporabljena kamena volna. Lumarjevi kupci najpogosteje izberejo njihov izhodiščni konstrukcijski sistem Lumar Prestige, ki ponuja izjemno dobre tehnične lastnosti. Vse pogosteje pa kupci po besedah Boštjana Kralja povprašujejo tudi po sistemu Lumar Masiv, kjer nosilno konstrukcijo predstavljajo križno lepljene masivne lesene plošče. Za izolacijo so pri njih uporabljeni naravni izolacijski materiali: celulozna in lesna vlakna, konoplja in juta. "Kot toplotna izolacija se v zadnjih letih največ uporablja mineralna volna, ponovno pa je v porastu tudi uporaba celulozne izolacije in lesnih vlaken," razlaga Kralj. In dodaja, da je izbor vseh materialov pri gradnji hiše odvisen tudi od njihovega vpliva na okolje, ki postaja v zadnjih letih vse pomembnejše merilo. V Marlesu izdelujejo objekte v tako imenovanem velikotabelnem sistemu z okvirno konstrukcijo, ki je povsod po zahodni in severni Evropi najbolj razširjen in cenjen, ker, glede na vložena sredstva, zagotavlja optimalne stroške za vzdrževanje in energetsko oskrbo objekta. "Znotraj tega sistema ponujamo dvanajst različic konstrukcijske sestave stene in vgrajenih materialov za izolacijo. Tako ponujamo tri sisteme z izolacijskimi materiali izključno naravnega izvora, tri sisteme, kjer so izolacijski materiali izključno mineralnega izvora, preostali sistemi pa so skupek izolacijskih materialov mineralnega in sintetičnega izvora. S štirimi svojimi sistemi zagotavljamo tudi pasivno gradnjo, s preostali sistemi pa zagotavljamo visoko učinkovito nizkoenergijsko gradnjo," pojasnjuje Podplatnik.
Ne gradimo več za otroke
Gradnja hiš za bivanje več generacij je danes zelo redka, se strinjajo tako v Lumarju kot v Javušniku. “Ob ‘klasičnih’ družinskih in večstanovanjskih stavbah se pojavljajo novi trendi z manjšimi bivalnimi enotami, ki optimirajo dejansko potrebne bivalne prostore,” pojasnjuje Boštjan Kralj. Peter Podplatnik iz Marlesa pa opaža, da je gradnja za več generacij ravno nasprotna kot nekoč: “Danes se takšna hiša gradi z namenom, da otroci staršem zagotavljajo kakovostno bivanje v znanem okolju tudi v zrelih letih.”
Velika okna za obilo svetlobe
Dobrih izolativnih lastnosti pa nimajo le sodobni gradbeni materiali, temveč tudi stavbno pohištvo. In če je tradicionalna arhitektura pri nas narekovala manjša okna zaradi čim manjših toplotnih izgub, varnosti in stavbarsko tehničnih zmožnosti tistega časa, dandanes teh omejitev praktično ni. "Danes vse več časa preživimo v zaprtih prostorih, zato je pri načrtovanju doma zelo pomembno, da zagotovimo prijetne in svetle bivalne prostore z veliko naravne svetlobe," meni Boštjan Kralj. Z večanjem steklenih površin pa je treba več pozornosti nameniti ustreznemu senčenju, s katerim preprečujemo prekomerno pregrevanje v poletnem času. Pri sodobnem arhitekturnem snovanju gre predvsem za pravilno usmerjanje steklenih površin in za smiselno uravnovešanje prostorske razporeditve med zaprtim in odprtim, opisuje sogovornik. Kupci lahko izbirajo med plastičnim, lesenim in aluminijastim stavbnim pohištvom ter kombinacijama PVC/ALU in LES/ALU. Pri Javušniku se naročniki po besedah Martine Rek najpogosteje odločajo za plastično stavbno pohištvo. Pri Marlesu prevladuje leseno stavbno pohištvo, tudi v kombinaciji z aluminijem, ki ga izdelujejo v lastnem podjetju Marles PSP. Proizvodnja lesenih izdelkov je v primerjavi s proizvodnjo izdelkov iz drugih materialov bistveno manj "umazana" in energetsko potratna, pojasnjuje Peter Podplatnik. "Izdelava lesenih oken porabi manj energije kot večina neobnovljivih materialov in ne povzroča odpadkov. Zaradi tega lesena okna puščajo za seboj znatno manjši ogljični odtis. Ob koncu njihove življenjske dobe lahko lesena okna uporabimo kot energent ali pa jih ponovno predelamo v manj zahtevne lesne izdelke."
Pripravljeni na digitalno prihodnost
Pri Marlesu je po besedah Petra Podplatnika 30 odstotkov vseh objektov sedaj že opremljenih z vsaj osnovno opremo pametne hiše. Kupcem ponujajo vrsto storitev za avtomatsko upravljanje procesov v stanovanjskih hišah, ki zagotavljajo boljšo energetsko učinkovitost, večjo varnost in udobje ter upravljanje na daljavo prek pametnih telefonov, tabličnih ali osebnih računalnikov in pametnih ur. Poleg tega gre tudi v Marlesu nadaljnji razvoj v smeri popolne energetske samozadostnosti večine objektov. "To dosegamo z dodatnimi ukrepi na področju zmanjšanja energetskih izgub na eni strani in z implementacijo naprav za pridobivanje energije iz okolja na drugi," razlaga Podplatnik. Veliko možnosti vidijo pri razvoju sistemov, ki bodo omogočali izrabo energije sonca in vetra ter tudi padavin, ki jih je prav tako treba izkoristiti pri obratovanju objekta. Pri Marlesu v vse objekte standardno vgrajujejo predpripravo za vgradnjo fotovoltaike in polnilnih enot za električni avtomobil.
Varnejša pred vlomilci
"Če je družina veliko zdoma, je ključno, da jih dom pričaka v želenem stanju in ne v poplavi zaradi napake na vodo vodni napeljavi," se zavedajo tudi v Lumarju, "obenem pa je več kot dobrodošlo, da morebitnim vlomilcem daje videz, da je vendarle nekdo doma, in je tako manj zanimiva tarča vloma. Pametni domovi so v porastu. Že z avtomatizacijo senčil poskrbimo, da se hiša v poletnih mesecih ne pregreva, pozimi pa izkoristi kar največ sončne energije. Ključni cilji, zakaj se odločiti za pametni dom, so povečanje udobnosti bivanja in dela z lažjim upravljanjem vgrajenih sistemov, kar se odraža tudi v manjši porabi energije, varnosti ter možnosti nadzorovanja stroškov uporabe." K celostno zasnovanemu trajnostnemu bivanju pa v Lumarju prištevajo tudi toplotne črpalke za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode, prezračevalni sistem z vračanjem toplote odpadnega zraka in odlično izoliran toplotni ovoj stavbe. Tudi pri njih je predpriprava za sončne elektrarne in polnilne postaje za električne avtomobile del standardne ponudbe, pravi Boštjan Kralj. Pri Javušniku po drugi strani ne zaznavajo bistvenega porasta povpraševanja po pametnem domu, polnilnici za električni avtomobil ali sončni elektrarni, je pa pri njih možno naročiti osnovo za kasnejšo montažo sončne elektrarne.
