Jasna Marin
Ljudje imamo prirojeno težnjo po iskanju vezi z naravo in drugimi oblikami življenja, kar imenujemo biofilija. Prvi je ta izraz uporabil nemško-ameriški psihoanalitik Erich Fromm v knjigi Anatomija človeške uničevalnosti (1973), kjer je opisal biofilijo kot "strastno ljubezen do življenja in vsega, kar je živo". Izraz je kasneje uporabil ameriški biolog Edward O. Wilson v delu Biophilia (1984), kjer je razkril, da je težnja ljudi, da se osredotočamo in povezujemo z naravo in drugimi oblikami življenja, prisotna tudi v našem genskem zapisu.
Parki, drevoredi, zeleni nasadi, ozelenjene stene in urejene trate očem prinašajo prepotrebno sprostitev, počitek in v nas zmanjšujejo napetost ter v mestnem okolju znatno zvišujejo kakovost bivanja. Tudi stopnja kriminala se v urbanem okolju, ki je zasnovano po principih biofilije, zmanjša. Vrednost nepremičnine, obdane s parkom in zelenimi površinami, pa je opazno višja in smo zanjo pripravljeni plačati več, kot če nam pogled skozi okno kazijo togotne stene sosednjih stavb. Velik pomen za človeka pa imajo tudi rastline, s katerimi opremimo prostore.
Z rastlinami do večje produktivnosti
Raziskava, ki jo je izvedel avstralski profesor psihologije Alex Haslam, je pokazala, da se v delovnem okolju, v katerem "sobivamo" z lončnicami, produktivnost poveča za okoli 15 odstotkov. Prisotnost rastlin prispeva tudi k boljšemu razpoloženju in zmanjšanju stresa med zaposlenimi.
Prostori z rastlinami so prijetnejši tudi za učenje in spodbujajo kreativnost ter inovativnost, skrb za rastline pa prinaša občutek odgovornosti in povezovanja z naravo, kar pozitivno vpliva na splošno duševno stanje.
Za čistejši zrak v prostoru
Znano je tudi, da so rastline učinkoviti čistilci nekaterih onesnaževal, ki se ozločajo iz lepil, pohištva, sintetičnih preprog in drugih materialov v prostorih. Poleg tega rastline med fotosintezo v zrak izločajo dragoceni kisik. Med najučinkovitejše zelene čistilce zraka spadajo:
• Aloja (Aloe vera) izboljšuje kakovost zraka tako, da odstranjuje formaldehid in benzen.
• Bršljan (Hedera helix) absorbira formaldehid, ksilen, benzen in trikloroetilen.
• Fikus (Ficus elastica) odstranjuje formaldehid, ksilen in amoniak.
• Gorska palma (Chamaedorea seifrizii) zmanjšuje koncentracijo formaldehida, ksilena in amoniaka.
• Potos (Epipremnum aureum) nase veže številne strupene snovi, vključno s formaldehidom, ksilenom, benzenom in trikloroetilenom.
• Samolist (Spathiphyllum wallisii) učinkovito odstranjuje amoniak, benzen, formaldehid in trikloroetilen.
• Taščin jezik (Sansevieria trifasciata) iz zraka nase veže in predela formaldehid, ksilen, benzen in dušikove okside.
