Želje kupcev hiš so zelo različne. Tip hiše, ki ga želijo naročniki, je odvisen predvsem od števila družinskih članov, življenjskega sloga in prostorskih omejitev, ki veljajo za lokacijo hiše, pravijo v podjetju Lumar. O tem, kateri materiali so priljubljeni in ali so v ospredju predvsem naravni, pa Nataša Teraž Krois, vodja razvoja v podjetju Lumar, in Petra Bizjak iz arhitekturnega biroja Lumar pojasnita, da ob upoštevanju dejstva, da se na področju gradbeništva kažejo trendi predvsem v trajnostni in okolju prijazni gradnji, lahko podoben trend zaznamo tudi na področju materialov. "Že pred leti se je pojavil izrazit trend uporabe naravnih izolacijskih materialov: iz celuloznih in lesnih vlaken, konoplje in jute. Kot toplotna izolacija v zadnjih letih se največ uporablja mineralna volna, ponovno pa je v porastu uporaba celulozne izolacije in lesnih vlaken," pravita sogovornici. Opozorita, da je danes na voljo zelo veliko različnih materialov, večina jih izkazuje dobre in primerljive tehnične lastnosti, izbor postaja odvisen tudi od vplivov posameznega materiala na okolje. "Vplivi na okolje in rabo naravnih virov za proizvodnjo posameznega materiala so ovrednoteni z okoljsko deklaracijo proizvoda (EPD). Na osnovi te lahko med seboj primerjamo vplive na okolje za posamezen material in posledično izbiramo res trajnostne materiale," pravita Kroisova in Bizjakova. Hkrati opozorita, da hiša ni zgrajena samo iz izolacijskih materialov, tukaj je še veliko drugih materialov in tudi pri teh postaja vse pomembnejše, kakšen vpliv imajo na okolje.
Lumarjev izbor
1. Lumar GreenLine XS Velikost: 124,55 m2
Pritlično zasnovana skoraj ničenergijska hiša je ustvarjena z mislijo neposredne povezanosti vseh bivalnih prostorov z vrtom in naravo. Hkrati pa s členjenim vhodom in atrijem ustvarimo prostorsko in programsko ločeni bivalni in spalni del ter s tem omogočimo potrebno zasebnost. Vhod z zasteklitvijo na atrij deluje svetlo, saj se vzpostavi vizualni kontakt z vrtom in bivalnim delom. V osi hodnika se kuhinja podaljša v letno kuhinjo, ki je skupaj z zeliščnim vrtom prostorsko ločena od preostalega vrta. Spalni del je preko pokrite terase neposredno povezan z vrtom.
2. Lumar Primus Velikost: 140 ali 150 m2
Hiša Primus je zgrajena na racionalnem tlorisu z odprto zasnovanim bivalnim prostorom v pritličju, ki združuje kuhinjo z jedilnico in dnevno sobo. V nadstropju so funkcionalno zasnovani spalni prostori, ki na dani kvadraturi zagotavljajo maksimalno bivalno ugodje. Arhitekturna zasnova prostorov ustvarja popolno ravnotežje med udobjem bivanja, energetsko učinkovitostjo in funkcionalnostjo. Z izjemno prostornostjo pričara vtis bistveno večje hiše, kot v resnici je. Hiša brez kompromisov.
V Marlesu so vse konstrukcijske sisteme razvili iz izključno ekoloških materialov, zato njihovi objekti, grajeni v skoraj ničenergijski oziroma pasivni tehnologiji, v celotnem obstojnostnem ciklu zaradi ekološke neoporečnosti ne obremenjujejo okolja. V objekte vgrajujejo le preverjene in certificirane materiale najvišje kakovosti. Njihovi inženirji jih ob strogo načrtovanih detajlih in industrijski natančnosti proizvodnje razvijejo v objekte, ki jih odlikuje izjemno bivalno ugodje. V Marlesu odgovarjajo na zahteve današnjih, vedno bolj ozaveščenih kupcev s posebnim sistemom ekološke gradnje. Gre za Marlesov Eko sistem - Marles Natura, v katerega so vgrajeni izključno naravni materiali (les, celuloza, lesne vlaknene plošče). Tovrstni objekti so okolju prijazni, pravi Peter Podplatnik, direktor prodaje in marketinga v Marlesu, imajo odlične izolacijske lastnosti, temperatura v objektu je konstantno regulirana. "Tako se je sistem gradnje karseda približal ekološki gradnji, ki bo v prihodnje še pridobila veljavo. Ekološko odgovornost smo določili kot eno izmed vrednot, s katero prispevamo pomemben delež k uporabi naravnih gradiv."
Marlesov izbor
1. Altea M Velikost: 219 m2
Gradbeni materiali: kamena volna, konstrukcija iz certificiranega lepljenega lesa, lesena okna s troslojno zasteklitvijo, enokapnica. Hiša ustreza standardom pasivne gradnje pod 15 kWH/m2a. Ogrevanje s toplotno črpalko, talno ogrevanje in prezračevanje z rekuperacijo.
2. Veritas Velikost: 160 m2
Gradbeni materiali: kamena volna, konstrukcija iz certificiranega lepljenega lesa, lesena okna s troslojno zasteklitvijo, dvokapnica, lahko tudi v varianti z enokapno streho. Hiša ustreza standardom pasivne gradnje pod 15 kWH/m2a. Ogrevanje s toplotno črpalko, talno ogrevanje in prezračevanje z rekuperacijo.
Visok energetski standard postal samoumeven
Strokovnjakinji iz Lumarja ocenjujeta, da smo glede na gradbene materiale in naše klimatske pogoje s standardi skoraj ničenergijske gradnje dosegli optimalne standarde za energetsko učinkovitost objektov. "Dodatna vlaganja v izboljšanje namreč ne doprinesejo več bistvenega zmanjšanja porabe," pravita. V zadnjih letih se po njunih besedah kaže, da je visok energetski standard postal samoumevna zahteva gradnje oziroma se večina investitorjev zaveda smiselnosti ukrepov za energetsko učinkovitost, kajti njihov učinek je najlažje merljiv. "Sedaj in verjetno v prihodnjih letih se bo poudarjeno delalo na nadaljnjem razvoju in uveljavitvi trajnostnih kazalnikov - od izrabe obnovljivih virov energije, ki jih danes že relativno uspešno izkoriščamo, do izpolnjevanja trajnostih parametrov za gradbene materiale," napovedujeta Kroisova in Bizjakova.
V splošnem imamo vsi podobne bivanjske vzorce
Na vprašanje, ali so opazne razlike med kupci glede na njihovo starost, pa Nataša Teraž Krois in Petra Bizjak poudarita, da smo ljudje individualisti in v hišah bivamo z zelo različnimi pričakovanji, navadami in v skladu z lastno kulturo bivanja. "A pod črto imamo vsi v splošnem zelo podobne bivanjske vzorce, ki jih od večine terjajo terminski okviri dnevnih obveznosti. Osnovne zahteve naročnikov so vezane predvsem na svetlobo, prostornost, večje steklene površine, nizke obratovalne stroške in kakovosten izkoristek površin," opozarjata Lumarjevi strokovnjakinji. Pravita, da so v pretežnem deležu naročniki hiš družine z otroki, torej je funkcionalni ustroj notranjih razporeditev vezan tudi na temu ustrezno število posameznih sob. Vedno pogosteje pa se po njunih besedah pojavlja zahteva po ločeni starševski kopalnici, povezani izključno s spalnico. "Zagotovo je v zadnjem obdobju vse bolj zaznavna nova generacijska skupina kupcev, ki se v obdobju odraslosti svojih otrok odloča za novo hišo. Ta skupina izrazito značilno išče svoj novi dom v obliki pritlično zasnovanih hiš, sodobnih, a učinkovitih tlorisov za udobno bivanje dveh," poudarjata sogovornici. Nadaljujeta, da je najbolj prepoznana prednost pritličnih in atrijskih hiš pred drugimi enostavno obvladovanje celotne hiše brez stopnic, ki lahko vsakemu od nas v določeni situaciji pomenijo neizogibno gibalno oviro. Prav tako, dodajata, je vedno več mlajših in družin z otroki, ki o teh prednostih razmišljajo vse bolj resno in se ob danih možnostih zato odločijo za pritlično hišo. "Bivanje v hiši danes pomeni mnogo več kot samo prebivanje, varnost in zavetje," opozorita sogovornici. "Če tem osnovnim funkcijam dodamo še vse emocionalne konotacije, dobimo dom. Ideal vseh domov pa je poleg domačnosti in topline tudi tesna povezanost z zunanjim bivalnim prostorom - navezovanje notranjega prostora navzven in neposredna dostopnost v okoliško naravo. Prav zato so pritlično zasnovane hiše tako zaželene." Kljub temu pa pritlična zasnova hiše ni vedno mogoča, opozorita Kroisova in Bizjakova: "Najsi bo za to razlog oblika parcele, njena velikost, relief ali celo specifični prostorsko urbanistični pogoji, ki takšne rešitve ne omogočajo. Zato še zmeraj prevladujejo nadstropne hiše z dvema polnima etažama ali mansardne izvedbe."
Poraba energije na kvadratni meter
V Sloveniji je že v veljavi evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb, ki želi izboljšati energetsko učinkovitost, zmanjšati izpuste škodljivih emisij v ozračje in povečati izrabo obnovljivih virov, opozori Peter Podplatnik iz podjetja Marles. “Skoraj ničenergijska gradnja je tako obvezna za vse vrste novogradenj,” pravi. Že pred leti so v Marlesu poseben poudarek namenili konceptu Marles Zero Energy Home (skoraj ničenergijska hiša), s katerim so že takrat zadostili zahtevam nove evropske direktive in se odzvali na trende, ki gredo v smeri popolne energetske samozadostnosti objektov. “Med osnovnimi zahtevami, ki jih morajo po energetskem zakonu izpolnjevati skoraj ničenergijske hiše, je predvsem majhna količina potrebne energije za delovanje stavbe. Toplota, potrebna za ogrevanje stavbe, na leto tako ne sme preseči 25 kWh/m2a, kar v Marlesu zagotavljamo že z osnovnim konstrukcijskim sistemom,” poudari Podplatnik. Dodaja, da je pasivna hiša zasnovana tako, da za svoje delovanje porabi manj energije, to pa proizvaja na učinkovit način. Izkorišča obnovljive vire energije in notranje dotoke tako, da je skoraj ni treba ogrevati niti hladiti. Standard pasivne hiše je energijski razred, ki je enak ali manjši 15 kWh/m2a, še pojasni sogovornik.
V elaboratih in izkazih, ki so priloženi projektni dokumentaciji, je tudi za stanovanjske stavbe predstavljen podatek o porabi energije na enoto volumna, vendar se ta podatek v praksi zelo redko komunicira, opozorita Nataša Teraž Krois in Petra Bizjak iz podjetja Lumar. Kot pravita, se že od razvoja in predstavitve pasivnih hiš pri stanovanjskih stavbah v prvi vrsti podatki primerjajo glede na kvadratni meter ogrevane površine. “Skladno s tem so opredeljeni tudi energetski razredi. Podajanje potreb po energiji se pogosteje pojavlja v nestanovanjskih in javnih stavbah, saj imajo lahko ti objekti večje volumne, kot so telovadnice in javne dvorane, zaradi česar potreba po energiji na kvadratni meter ogrevane površine ne daje primerljivih podatkov. Potreba po energiji sodobnih skoraj ničenergijskih hiš ne sme preseči 25 kWh/m2a, pri čemer večina naših hiš dosega bistveno boljše rezultate in spada v razred skoraj ničenergijskih hiš s porabo energije pod 15 kWh/m2a. Za tako grajeno hišo lahko lastniki pridobijo nepovratna sredstva Eko sklada,” pojasnita sogovornici.
Peter Podplatnik iz Marlesa pravi, da je razlike med kupci vsekakor najbolj opaziti pri izbiri arhitekture. "Starejši pari se v večini odločijo za pritlične hiše z manjšo neto stanovanjsko površino, s premišljenim in funkcionalnim tlorisom, sama arhitektura pa v večini spada med tradicionalne klasične oblike z dvokapno streho in daljšimi napušči. Skoraj nasprotna so pričakovanja oziroma želje mladih parov, ki stremijo k moderni arhitekturi, z velikimi steklenimi površinami, enokapno ali ravno streho ter odprtimi prostori čim večje površine," opozori sogovornik. Kot pravi Podplatnik, kupci, ki že imajo družino, na arhitekturo gledajo že bolj racionalno. Pomembni so jim predvsem funkcionalna razporeditev prostorov, skupni prostori, kot je dnevna soba z jedilnico, z večjimi steklenimi površinami in povezanost vseh prostorov, tako da jim je stalna komunikacija zagotovljena. Mladim družinam je zelo pomembna še povezanost dnevnega dela s teraso in zunanjimi površinami, saj se v pomladnih in poletnih mesecih druženje v večini odvija tako znotraj hiše kot na zelenici pred teraso, še doda Marlesov strokovnjak.
Ostra meja med zasebnim in poslovnim bo zabrisana
Na zasnovo idealnega doma je vplivala tudi pandemija, ki je nakazala nove smernice kakovostnega bivanja. V Lumarju gradnjo prihodnosti vidijo kot gradnjo, v kateri je ostra meja med zasebnim in poslovnim zabrisana. To pomeni, da so prostori zasnovani tako, da na eni strani omogočajo bivanje samskemu ali paru, ki se kasneje lahko poveča z družino, istočasno pa prostor s premišljeno zasnovo omogoča opravljanje dela od doma oziroma kakšno poslovno dejavnost, opozorita Kroisova in Bizjakova. "Lahko rečemo, da se delajo hiše z večjimi tlorisi, ne vemo pa, ali je to posledica dela od doma. Zagotovo opažamo, da ljudje ponovno zaznavajo dom in hišo kot pomemben vidik kakovosti svojega življenja in so danes pripravljeni zgraditi večje, prostornejše hiše, opremljene z boljšimi materiali in opremo, ki so posledično tudi dražje," opozarjata strokovnjakinji, ki pravita, da konec koncev gre za enkratno investicijo v življenju. Hkrati pa menita, da gradnja prihodnosti veliko bolj temelji na sobivanju, skupnosti. Če govorimo o mladih ljudeh, nadaljujeta, se ti povezujejo tako zasebno kot poslovno, uporabljajo skupne prostore in delujejo kot neke vrste start up ter se v okviru tega projektno menjujejo. "Takšen način gradnje omogoča bistveno več fleksibilnosti, kot jo poznamo danes, je cenovno dostopnejši, saj nam v istem trenutku bistveno zniža stroške investicije, hkrati pa povečuje konkurenčnost na trgu. Ob vsemu tem vidimo pri gradnji prihodnosti tudi okolje, ki je ustrezno osvetljeno, prezračevano, se pravi z visokim nivojem bivalne klime in ugodja. Pri tem gre za objekte, ki nimajo samo nizkih stroškov za obratovanje, ampak vso energijo, ki je potrebna za delovanje zgradbe, celotno komunikacijo in logistiko, zagotavljajo iz lastnih virov, poudarita Lumarjevi strokovnjakinji. Razmišljata, da so del tega tudi lastna predelava hrane v določenem obsegu. "Se pravi, da te celice postanejo samozadostne," še dodata.
Prezračevanje še bolj pomembno kot ogrevanje
Spreminjajo in prilagajajo se tudi smernice glede ogrevanja in prezračevanja v hiši. Kot pojasnita Nataša Teraž Krois in Petra Bizjak, je sistem ogrevanja v Lumarjevih hišah standardno izveden z nizkotemperaturnim ploskovnim ogrevanjem - talnim gretjem, ki ponuja visoko stopnjo bivalnega udobja, toploto za ogrevanje zagotavlja toplotna črpalka (TČ). Sodobne TČ po njunih besedah odlikuje odlično grelno število, kar vpliva na končno porabo energije. "Potrebna energija za ogrevanje je definirana na osnovi transmisijskih izgub stavbe, ki so posledica toplotnih izgub skozi ovoj stavbe, in prezračevalnih, ki so posledica zahtev za prezračevanje," pravita sogovornici. Zato lahko povzamemo, še dodajata, da bolj kot vrsta ogrevanja na energetsko učinkovitost vpliva vgradnja centralne prezračevalne naprave. "Prezračevalne naprave že od leta 2017 standardno vgrajujemo v vse hiše Lumar. Z njihovo vgradnjo namreč bistveno zmanjšamo prezračevalne izgube, kar vpliva na končni rezultat energetske učinkovitosti stavbe. Sočasno prezračevalna naprava zagotavlja boljšo kakovost zraka v prostoru, s čimer vpliva na boljšo bivalno ugodje. In sodobne trajnostne stavbe se ob energetski učinkovitosti osredotočajo predvsem na bivalno ugodje in vplive na okolje. Skladno s tem konceptom smo v letu 2019 certificirali tudi našo vzorčno hišo v Dragomlju, ki je prva stanovanjska hiša s certifikatom Active House pri nas," skleneta sogovornici.
Peter Podplatnik pravi, da gredo trendi v smeri popolne energetske samozadostnosti večine objektov. "Ta se dosega z dodanimi ukrepi na področju zmanjšanja energetskih izgub na eni strani in z implementacijo naprav za pridobivanje energije iz okolja na drugi," poudari sogovornik. Pri izolaciji objekta in njegovi zrakotesnosti so v Marlesu tehnološko že blizu optimalnih rešitev, pri katerih je pomembno zgolj še razmerje med vloženo ceno in doseženim učinkom pri uporabi posameznih oblik izolacij in materialov, ki zagotavljajo zrakotesnost objekta. Podplatnik še pove, da je več novosti pričakovati na področju tehnologij, ki bodo omogočale izkoriščanje virov iz okolja, ob čemer se bo izboljšala učinkovitost sedanjih toplotnih črpalk, ki se sedaj skoraj izključno vgrajujejo v skoraj ničenergijske objekte. Prav tako je pričakovati učinkovitejše sisteme, ki bodo omogočali še bolj nadzorovano prezračevanje. Veliko možnosti vidijo še pri razvoju sistemov, ki bodo omogočali izrabo energije sonca in vetra ter tudi padavin, ki jih je prav tako treba izkoristiti pri obratovanju objekta. Marles tako v vse objekte standardno vgrajuje predpripravo za vgradnjo fotovoltaike in polnilne enote za električni avtomobil.