Zamenjava ogrevanja v bloku ni enostavna: Razmislek o alternativnih virih ni odveč

Večina stanovanj v Mariboru in tudi drugod po Sloveniji je tako ali drugače odvisna od dobave plina – bodisi preko etažne centralne plinske kurjave bodisi z ogrevanjem preko toplotne oskrbe. Podatki glede porabe plina kažejo, da slovenska gospodinjstva v celoti porabijo od 20 do 30 odstotkov zemeljskega plina, povsem drugače pa je v industriji, ki je od plina tako rekoč popolnoma odvisna. Drugi viri ogrevanja v večstanovanjskih stavbah so po besedah Branka Potočnika, predsednika Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS in direktorja nepremičninskega podjetja Insa nepremičnine, redki. "V starejših večstanovanjskih stavbah, kjer ni centralne kurjave, si stanovalci ogrevanje urejajo vsak po svoje: večinoma z električnimi radiatorji, IR-paneli ter termoakumulacijskimi pečmi," pojasni. S trdimi gorivi ali kurilnim oljem se ogrevajo le redki. Maloštevilna so še vedno blokovska stanovanja v Mariboru, ki bi se ogrevala s toplotnimi črpalkami in drugimi modernejšimi viri ogrevanja, ugotavlja Potočnik. Večinoma gre za novogradnje, kjer se toplotna črpalka, kot so nam zatrdili tudi investitorji gradnje stanovanjskih sosesk v Mariboru – Novogradnje Maribor, SH Global, Primius Gradnje – zadnja leta uveljavlja kot alternativa ogrevanju z zemeljskim plinom.

Pogojen priklop na mestno ogrevanje

Direktor gradbenega podjetja Primius gradnje Primož Pinter pravi, da imajo proste roke pri energetski izbiri investitorji zgolj v tistih delih Maribora, kjer mestna infrastruktura ni zgrajena. Kot poudari, je gradnja večstanovanjskih objektov na območju izgrajene mestne infrastrukture pogojena s priklopom nanjo. Z drugimi besedami: gradbeno dovoljenje lahko investitor pridobi zgolj z načrtovanim priklopom na mestno ogrevanje. "Uporaba drugih energetskih virov oziroma alternativnih virov energetske oskrbe večstanovanjskih objektov pa na omenjenem območju mesta ni dovoljena," pravi Pinter. Z mestno kurjavo oziroma s plinom se ogreva približno 13 tisoč mariborskih stanovanj. Kljub strahu pred pomanjkanjem plina pa je Pinter prepričan, da mrka z energetsko oskrbo ne v Mariboru ne drugod po Sloveniji ne bo, saj je osnovno poslanstvo dobaviteljev zanesljiva oskrba.

Razmislek o alternativnih virih ni odveč

Podobnega mnenja je tudi Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS, ki pravi, da je sicer zelo težko napovedati posledice, če se dobava plina ustavi, je pa prepričan, da bodo za morebitne redukcije zadnji na vrsto prišli državljani, ki zemeljski plin uporabljajo za ogrevanje. "Ti bi namreč morali biti za državo prioriteta," meni sogovornik. Kljub temu pa je Udovič prepričan, da je razmislek o alternativnih ali morebiti dodatnih virih ogrevanja v sedanjih razmerah povsem na mestu. Rešitev za večstanovanjske zgradbe vidi predvsem v iskanju alternativnih virov za skupne kurilnice, saj po njegovem prepričanju samostojno ogrevanje s kakršnim koli drugim energentom, kot je na primer ta čas aktualna klimatska naprava, ne more biti tako učinkovito kot skupinsko. Hkrati pa bi večji delež ogrevanja s klimatskimi napravami lahko po njegovem mnenju imel za posledico tudi pomanjkanje električne energije, saj klimatske naprave za ta namen niso najbolj učinkovite.

Je rešitev varčevanje z energenti?

Nekateri etažni lastniki verjetno razmišljajo o ogrevanju z lesno biomaso, a Udovič opozori, da zamenjava ogrevanja z drugim energentom v večstanovanjskih zgradbah ni tako enostavna: "Mnogi so tudi s subvencijami države še nedavno prešli na ogrevanje z zemeljskim plinom, zato obstaja vprašanje ekonomske upravičenosti takšnih odločitev." Tako je ena od bolj verjetnih rešitev, kot pravi Udovič, dogovor upravnikov z etažnimi lastniki o načinih varčevanja z energenti. "Z varčevanjem bi lahko bistveno zmanjšali porabo energentov," meni Udovič. Ni pa povsem prepričan, ali bodo voljo za takšno rešitev pokazali etažni lastniki. V Sloveniji je približno 200 tisoč stanovanjskih enot v večstanovanjskih stavbah. To pomeni, da v njih živi kar tretjina vseh Slovencev. Zaradi razdrobljenega lastništva je način upravljanja drugačen kot v družinskih hišah. Od družinskih hiš se razlikujejo pri odločanju. Za vsak poseg v ogrevalni sistem je potrebno predpisano soglasje solastnikov. Postopek spreminjanja vodi upravnik. Pri večjih spremembah ali dopolnitvah je treba narediti tudi izračune in iz njih izhajajoče projekte. Na tej podlagi se potem iščejo konkretne ponudbe konkretnih izvajalcev za konkretno stanovanje ali stavbo.

S krizo do manjšega razkoraka med cenami

Energetska problematika po besedah Branka Potočnika ni samo problem investitorjev, kupcev, prodajalcev in stanovalcev, temveč je širok družbeni oziroma politični problem, saj energentov v svetu ne primanjkuje, so pa predmet številnih špekulacij, vir nemirov, sporov in enormnih zaslužkov. "Kakšne stavbe bomo gradili v prihodnje, kaj bo družbeno sprejemljivo in cenovno še dostopno, kaj bo oziroma ne bo na razpolago, pa bo pokazal čas," je prepričan nepremičninski strokovnjak, ki ocenjuje, da bo morda prav energetska kriza pripomogla k zmanjšanju razkoraka v ceni med stanovanji in stanovanjskimi hišami. "Hiše so ta čas na trgu nepremičnin večinoma podcenjene v primerjavi s stanovanji," je jasen Potočnik, ki vidi glavno prednost hiš pred stanovanji v bloku tudi v tem, da je v njih mogoče hitreje urediti dodatne vire ogrevanja ali zamenjati ogrevalno napravo.