Jasna Marin
Ali se tudi vi vsakič, ko posije sonce, z zanimanjem sprehodite po vrtu in preverjate, v kakšni kondiciji so čebula, motovilec in drugi zimski posevki? V marcu se boste lahko resneje lotili vrtnarjenja. Začetki po koncu zime pa naj bodo vsekakor nežni in premišljeni. Ljudska modrost pravi, da do velike noči predvsem čistimo vrt, zato marca zlasti obrezujte grmovnice in drevesa, zračite trato in jo morda že prvič pokosite, zelenjavni vrt očistite plevelov in starih zelenjadnic. Po veliki noči, ta bo letos 17. aprila, nastopi čas za zelenjavni vrt. A le, če bodo tudi nočne temperature vsaj okoli pet do deset stopinj Celzija. V mrzli zemlji namreč propadejo še tako zdrava in odporna semena ter gomolji in čebule, najsi gre za zgodnji krompir, bob, grah ali čebulček. Mrzla zemlja, ki jo dodatno ohladijo deževna obdobja, povzroči zakrknjenost kalčka in semena slabo kalijo. Ogreta zemlja, ki jo še dodatno pokrijete z agrokopreno, pa vzpodbudi kaljivost in tako bo kasnejša setev ali sajenje v topli zemlji pogosto prinesla hitrejši pridelek kot prezgodnja setev in sajenje v hladna tla. Zato ob začetku pomladi najprej preglejte kupljena in odberite domača semena ter izdelajte načrt, kje boste kaj sejali in sadili.
Kako velik naj bo vrt?
Kadar razmišljate o velikosti vrta za samooskrbo, se morate vprašati, kakšen tip samooskrbe si želite. Za štiričlansko družino, ki namerava vse leto pridelati svežo zelenjavo za sproti, zadostuje 60 m2 velik vrt. Če ob tem želi pridelati tudi nekaj
krompirja in čebule, potrebuje približno 100 m2. Če hočete ob tem pripraviti še različne vložnine paprike, zelja, fižola, paradižnika in še pesto, omake ter čajne mešanice, bo potreben vrt v velikosti 150 do 200 m2.
Pod folijo in na toplem
Drugače kot na vrtu pa je te dni z vrtnarjenjem v toplem zavetju rastlinjaka ali pod folijo. V januarju in februarju ste nekateri v rastlinjak že sejali prvo zimsko solato, grah in bob. Ker je solato priporočljivo sejati v mesečnih presledkih, jo v neogrevan rastlinjak sejte ali sadite tudi marca. Pri tem prsti ne gnojite preveč, da pridelek ne bo vseboval preveč škodljivih nitratov. Za hitrejši pridelek sadite sadike solate v mešanih posevkih z vrtno krešo, rukolo ali redkvico. V tople grede in v tunele pod folijo marca lahko sejete korenje, redkvico, majniško solato, berivko, kolerabico.V zabojčke na okenskih policah pa sejte papriko, jajčevce in v sredini meseca še paradižnik. Temperatura ob setvi paprike in jajčevcev naj bo okoli 25 stopinj Celzija. Sadike naj bodo na zelo svetlem in toplem mestu, treba jih je redno pršiti z vodo in obvezno tudi zračiti. Če je vlage preveč, sadike v zemlji začnejo gniti in jih napadejo bolezni. Temperatura v prostoru naj z razvojem sadike pada, zato je treba zagotoviti primeren temperaturni režim. Če je temperatura previsoka in sadika slabo osvetljena, se bo izdolžila ali po domače pretegnila. Kaj pa paradižnik? Pred setvijo je priporočljivo botenje oziroma namakanje paradižnikovega semena, sejte pa ga pri temperaturi okoli 20 stopinj Celzija. Sicer pa za paradižnik veljajo podobna priporočila kot za jajčevce in papriko. Ko se prvi par pravih listov paprike in paradižnika postavi v vodoravni položaj, sadike že prvič pikirajte.
Fižol, koruza, bob, solata
Kaj še lahko postorite v naslednjih tednih? V lončke od sredine marca že lahko sejete tudi fižol in sladko koruzo. S setvijo solate v vrt pričnite, ko so tla tudi ponoči ogreta na pet stopinj Celzija. V čiste zaboje zložite gomolje semenskega krompirja in jih postavite na svetel in zmerno topel prostor, da nakalijo. Če bo zemlja konec marca toplejša od sedem stopinj Celzija, lahko že posadite rani krompir. Nekateri ga sadijo tudi v manjši rastlinjak, kjer je zemlja toplejša. V prvi polovici marca v toplo gredo sejte bob, v drugi polovici meseca, če bo vreme toplo, na prosto sejte odpornejše vrtnine, denimo čebulo, korenje, redkvico, črni koren, špinačo. Če pa se bo temperatura še močno spustila, posevke lahko zaščitite z agrokopreno ali tunelom. Rabarbaro marca prekrijte z vedrom ali glinenim loncem, da pospešite rast stebel. Tega ni dobro početi vsako leto, temveč vsako drugo ali tretje, da se rastline ne izčrpajo preveč. Lahko pa izmenično izbirate vsakič druge sadike, ki jih boste s pokrivanjem silili k bolj nagli rasti.
Obdelava tal
Pred sajenjem in setvijo bo treba pripraviti grede. Če niste privrženci prekopavanja in obdelujete le zgornjo plast zemlje, potem pred sajenjem namesto lopate uporabite ustrezno orodje, denimo grebljico ali zvezdasti kultivator, da z njim prerahljate zemljo. Gnojenje vrta je najbolje opraviti jeseni, če pa se tega opravila lotite spomladi, upoštevajte, da zadostuje, če vrtno zemljo gnojite s hlevskim gnojem približno vsaka tri do štiri leta, medtem ko vmes za izboljšanje kakovosti prsti rajši uporabite kompost in organske zastirke, kot so slama, odkos trave, listi zelenjave. V hlevskem gnoju je namreč veliko dušika, ki ostane več let v prsti in spodbudi (pre)hitro rast zelenih listov, ki so precej dovzetni za napad bolezni in škodljivcev. Če so vaša vrtna tla močno zbita ali na novo snujete vrtne gredice, jih je treba bodisi prekopati z lopato ali, kar je hitreje in zlasti pripravno za večje površine, obdelati z ustreznim strojem. Obdelava tal z motornim kultivatorjem ali prekopalnikom je strojni način osnovne priprave vrtnih tal. S prekopalnikom tla obdelujemo po predhodno preorani zemlji ali če so tla rahla. Namen prekopavanja je, da obdelamo in površinsko zadelamo rastlinske ostanke predhodnega pridelka, mehansko uničimo plevel in preprečimo kapilarni tok vode. S tem tla prezračimo, zrahljamo in obogatimo z ustreznimi hranilnimi dodatki. Površina naj bi bila po obdelavi izravnana. Jesenska obdelava je zlasti pomembna za težka, zbita tla, saj nato zimski mraz razbije večje grude in izboljša sestavo. Če jeseni dela niste opravili, se obdelave tal lotite zgodaj spomladi, ko zemlja ni več zmrznjena. Z vsakoletnim dodajanjem organskih gnojil, najboljši je kompost, lahko prav vsakršna tla toliko izboljšate in zrahljate, da prekopavanje sčasoma ne bo več potrebno. Ključ do pestrosti nujno potrebnih mikroorganizmov v zemlji je v rednem zastiranju tal z organskim materialom, torej kompostom, mulčem ali po jesenski sezoni z zrelim gnojem.
Sajenje, rez in škropljenje sadnega drevja
Sadike sadnega drevja in jagodičja lahko sadite, ko je zemlja primerna za obdelavo - torej ni zmrznjena in prevlažna. Optimalni termin sajenja je pred brstenjem sadik. Grme ribeza nekoliko obsujte v spodnjem delu, podobno kot bi osipali krompir. Osipavanje ribezovih grmov bo pospešilo močnejše obraščanje grma iz osnove. V vrtovih opravite rez drevja in jagodičja. Jablane in hruške v glavnem obrezujemo med zimskim mirovanjem, takrat, ko se temperature povzpnejo nekaj stopinj nad ničlo, ker bi z rezom v mrazu drevesu prej škodovali, kot koristili. Če zimsko rez opravite januarja ali februarja, s tem spodbudite rast drevesa. Če se drevo že samo po sebi dovolj močno razrašča, je bolje opraviti rez marca, da upočasnite rast. Občutljive sorte jablan je velikokrat priporočljivo obrezovati proti koncu februarja ali v začetku marca, ko ni več nevarnosti zimskih pozeb. Ko se lotevate rezi, naj bo vreme suho. Večje rane zamažite s cepilno smolo. Predpomladansko škropljenje izvajajte v fazi napenjanja brstov, torej tik pred brstenjem. Vsa škropljenja opravite vedno proti večeru ali zjutraj. Pri varstvu zoper bolezni in škodljivce uporabite pripravke, dovoljene za ekološko pridelavo. S takim škropljenjem boste razkužili sadno drevje pred začetkom rastne dobe in tako preprečili primarne glivične okužbe in prvi pojav škodljivcev. Med pogostejše bolezni spadajo: breskova kodravost, ki jo povzroči gliva v času brstenja, cvetna monilija, jablanov škrlup ... Za zatiranje škodljivcev uporabite oljne pripravke, za zatiranje glivičnih okužb pa bakrene. Olja naredijo okoli jajčec in prvih škodljivcev tanek fin sloj okoli dihal, kar jih nato zaduši. Da bo nasploh čim manj težav z boleznimi in škodljivci, izbirajte izključno odporne sorte sadnih rastlin in jih sadite na zanje primerno lego.
Okrasni vrt
Zgodnje znanilke pomladi se marca že po malem prebujajo. Pravzaprav lahko takrat že postorite precej koristnega v okrasnem vrtu: na gredah porežite stare in suhe poganjke trajnic, po tleh dodajate kompost ali drugo organsko gnojilo. Vendar bodite pri gnojenju tal še zadržani, ker rast še ni v polnem zagonu. Zdaj lahko obrežete oziroma skrajšate poganjke poleti cvetočih okrasnih srobotov. Marec je navadno že dovolj topel, da pričnete saditi trajnice. Običajno boste lahko že ocenili morebitne zimske poškodbe vrtnic in jih dokončno obrezali. V toplem prostoru že lahko nakalite gomolje begonij. Marca odstranjujte odcvetele cvetove mačeh in jih pognojite s tekočim gnojilom. Prav tako skrajšajte poganjke latnatih hortenzij (Hydrangea paniculata). Nastopil je tudi čas za sajenje lesnatih rastlin, prav tako vzdržujte higieno posodovk, ki so v prezimnem prostoru, in jim sproti odstranjujte odmrle dele. Pazite, da se rastline - tako tiste v prezimnem prostoru kot rastline na vrtu - ne izsušijo.
