Kako spomladi pognojimo vrt, da bo naravi prijazno?

Kmalu se boste mnogi spraševali, kako pravilno pognojiti na vrtu. Prvo opozorilo: če ste jeseni že gnojili s hlevskim gnojem, potem gnojenje spomladi sploh ni potrebno. Mogoče boste poleti občasno namočili koprive ali kompost in zalili najbolj zahtevne vrtnine (malo, za vsak slučaj, da bodo bolje rasle). Da pa bi po hlevskem gnoju spomladi na vrt trosili še umetna gnojila, je res nesmiselno, obenem pa škodljivo za zemljo in vrtnine. In kaj narediti, če je jeseni zmanjkalo časa za gnojenje.

Mineralna ali organska gnojila?

Mineralna, umetna, lahkotopna gnojila res priskrbijo potrebna hranila za rastline, vendar dolgoročno nič ne prispevajo k ohranitvi kvalitetne strukture zemlje. Mineralna gnojila uporabimo samo, če nam analiza zemlje pokaže pomanjkanje katerega izmed hranil. Na vrtu torej uporabljamo organska gnojila. Organske snovi je v tleh le tri do pet odstotkov, a brez nje so v zemlji velike težave. Hranila se izpirajo, hitro nastopi suša, saj se vodne molekule nimajo kje zadržati, zemlja se zbija in seseda po vsakih močnejših padavinah. Vam je to znano? Nekaj takega vidimo na številnih večjih njivah po Italiji, Franciji, žal včasih tudi pri nas. Po vsakem dežju na zemlji stoji voda, zatem pa zemlja popoka. Tukaj seveda rastline nikoli nimajo ugodnih pogojev za rast in razvoj. Tega si na svojem vrtu nikakor ne želimo. Na vrtu torej uporabljamo samo organska gnojila.

Osnovno načelo ekološke pridelave je, da gnojimo tla, ne rastlin. Zdrava, humusna prst potem med letom skupaj z mikrobi nahrani naše rastline. Zemljo pa lahko, kot že zapisano, gojimo samo z organskimi gnojili. Mnogi pod imenom organska gnojila poznajo samo gnoj in kompost. Res je, da sta to še vedno najpogosteje uporabljeni organski gnojili, nista pa edini.

Organska gnojila so lahko tudi rastline, ki jih namerno posejemo in potem zadelamo v zemljo, rečemo jim rastline za zeleni podor. Rastline pa lahko tudi določen čas namakamo v vodi in tako pridobimo močna tekoča organska gnojila. Z rastlinami, tako svežimi kakor posušenimi, lahko tla še zastiramo, kasneje pa jih zadelamo v tla in jih s tem obogatimo. Tudi tako gnojimo. Seveda pri gnojenju z rastlinami ne smemo pozabiti na metuljnice. Z njimi na prav poseben način obogatimo tla, prerahljamo povoženo oziroma pohojeno zemljo in jih seveda pognojimo.

Zelo uporabno organsko gnojilo je tudi pepel, o njem je bilo pred kratkim prav na tem mestu veliko napisano. Novejšega datuma pa je gnojenje z ovčjo volno. Kljub temu da je to res novost, lahko v tujini že kupimo organska gnojila, pelete iz ovčje volne.

Če nam nobeno izmed zgoraj omenjenih gnojil ne ustreza, potem imamo v trgovinah na razpolago široko paleto kupljenih organskih gnojil. Ta so običajno v obliki pelet, zato jim mnogi na kratko rečejo briketi.

Gnoj

Poleg hlevskega gnoja seveda lahko brez težav uporabljamo tudi gnoj drugih domačih živali. Ta ima samo nekoliko drugačno sestavo hranil, kar je treba upoštevati pri gnojenju. Pri gnojenju z gnojem je pomembnih nekaj znanih dejstev. Rastline na takšni zemlji imajo hranila na razpolago najmanj tri leta, trajni humus pa ostane v tleh, jih rahlja, zadržuje hranila in vlago še dalj časa. Ravno zato je nujno, da pri gnojenju ne pretiravamo. Hlevskega (govejega) gnoja damo največ 2,5 litra na kvadratni meter zgoraj zapisanim požrešnicam. Vsako leto torej ne pognojimo vsega vrta, ampak samo del, najbolje tretjino. Naslednje leto pognojimo drugi del, pri triletnem kolobarju nazadnje tistega, ki ni bil pognojen že dve leti. Ker pa z gnojem gnojimo izključno samo jeseni, naj bo zdaj o gnoju dovolj.

Kompost

Kompost je zagotovo najboljše gnojilo za vrt, saj so mikroorganizmi v njem tisti, ki jih imamo tudi na svojem vrtu. Pri gnojenju s kompostom v zemlji ne nastane boj med novimi in starimi, zato zemlja takoj deluje naprej in zato lahko s kompostom gnojimo tako jeseni kakor spomladi. Kompost veliko pripomore tudi k rahljanju težke zemlje in k boljšemu zadrževanju vode v lažji zemlji.

Vendar je treba vedeti, da kompostni kup na vrtu ni smetišče za organske ostanke. Organska masa v kompostu mora razpadati in ne gniti. To pomeni, da mora biti masa zračna, ne smemo previsoko nalagati. Posamezne plasti, ki jih nalagamo na kup, ne smejo biti predebele. Kompostni kup mora biti v senci, saj sončni žarki uničujejo mikroorganizme, ki spreminjajo organsko maso v kompost. Prav tako v kup ne sme zatekati voda, zato ga pokrijemo tako, da zagotovimo kroženje zraka. Najboljša prekrivka so smrečje, koruznica in trstika, naložimo jih tako, da je na sredini rahlo privzdignjeno in nagnjeno k robovom kupa. Tako zagotovimo odtekanje večjih količin vode ob dežju s kupa.

Kompostni kup je treba zračiti, ga poleti večkrat prerahljati. Če pa je poletje zelo suho in vroče, ga občasno zalijemo. Le tako bomo dobili najboljše gnojilo za vrt. Kapusnicam, plodovkam, sladki koruzi, krompirju, blitvi, rdeči pesi ga damo od 10 do 12 l/m², preostalim korenovkam, endiviji, radiču, solati, poru od 5 do 8 l/m², drugim vrtninam pa od 1 do 4 l/m². Mlademu sadnemu drevju ga lahko damo od 5 do 7 l/m², starejšemu in zelenici pa od 3 do 5 l/m². Tudi cvetlične grede in zelišča lahko gnojimo s kompostom, uporabimo ga od 3 do 5 l/m². Seveda vsak kompost ni enak, kompostiran hlevski gnoj denimo ima veliko višjo vsebnost hranil, zato ga damo vsaj polovico manj.

Tudi kompost zadelamo, pomešamo z vrtno zemljo, gnojimo pa lahko tako spomladi kot jeseni. Koreninski sitem trajnic, torej zelišč in okrasnih rastlin, že v jeseni zavarujemo z njim pred zimo, spomladi pa ga vkopljemo v zgornjo plast zemlje.

Kupljena organska gnojila

Kupljena organska gnojila so nadomestilo gnojenju z gnojem ali kompostom. Njihove prednosti so predvsem lažja uporaba, lažje doziranje in odsotnost plevelnega semena. Vendar dajejo hranila rastlinam samo eno leto in vsebujejo premalo trajnih organskih ostankov, da bi zemljo tudi rahljala ter zadrževala vodo in hranila. Zato svetujem, da uporabo kupljenih organskih gnojil redno kombinirate z rastlinami za zeleni podor ali s kompostom. Uporabljamo jih natančno po navodilih, sama bi na vrtovih uporabljala samo nekoliko manjšo količino, kot je priporočena.

Vsekakor pa količina na vrečki zadošča za gnojenje celo leto in ni treba naslednje vrtnine ponovno gnojiti. Ravno obratno, sama bi nekatere vrtnine, kot so čebulnice, gnojila manj. Z njimi gnojimo tako spomladi kakor v jeseni. Osebno se mi zdi boljša spomladanska uporaba. Organskih gnojil je torej dovolj in vsak lahko najde primerno. Zato je uporaba lahkotopnih, mineralnih gnojil na vrtu povsem nepotrebna, arzen pa le v izjemnih primerih.

Novost: gnojenje z ovčjo volno

V zadnjih letih so se predvsem v Avstriji in Nemčiji zelo navdušili nad gnojenjem z ovčjo volno. Ovac je veliko, saj jih uporabljajo za muljenje trave na hribih, domače ovčje volne pa skoraj nihče več ne uporablja. Ovčja volna vsebuje dovolj hranil za vrtnine, praktično jih je treba le proti koncu rastne dobe še nekajkrat zaliti z namočenimi rastlinami ali pa volni dodati polovico komposta. Volna ni samo gnojilo, zemljo tudi rahlja in zrači celo poletje, spomladi jo greje, poleti pa zadržuje vodo v območju korenin. Odlična je za gnojenje plodovk in kapusnic. Opazila sem, da jo uporabljajo tudi za gnojenje sadnega drevja in jagodičja. Na gredice je navozimo od 30 do 40 centimetrov na debelo in zadelamo v zgornjo plast (15 centimetrov) zemlje. To navadno naredijo s frezo oziroma motokultivatorjem, z motiko bo šlo dokaj težje. Lahko jo v tla zadelate tudi z ruskimi vilami ali prekopljete, vendar ne sme biti nikoli globoko zakopana, prekrita z zemljo. Najbolje jo je res samo pomešati z njo z vilami ali frezo. To je vse, vse drugo opravi narava sama. Seveda pa moramo tako pognojene gredice ob suhem in vročem vremenu nekoliko bolj zalivati, da volna res prepereva in hrani vrtnine.