Četudi si marsikdo na vrtu omisli manjši rastlinjak, v katerem goji zgodnje sadike, ali na delu vrta postavi tunele iz jeklenih lokov in folije, je topla greda še vedno zelo pripravna rešitev za zgodnjo pridelavo vrtnin. Nekateri si na vrtu omislijo tudi visoko gredo, ki jo pokrijejo s pokrovom pleksi stekla: ta prepušča svetlobo in zagotavlja učinek tople grede v visoki gredi.
Tisti, ki jim je bliže klasika, pa se še vedno odločajo za toplo gredo na tleh.
Obrnjena proti jugu
Toplo gredo lahko zbijete iz desk, jo sezidate iz zidakov ali zgradite z betonom. Zanjo je treba izbrati prostor, odprt proti soncu. Zadnja stena tople grede naj bo približno 20 centimetrov višja od prednje, ta pa naj bo obrnjena proti jugu. Dolžina tople grede je lahko poljubna, širina pa ne prevelika (okrog 80-90 centimetrov), da boste lahko s prednje ali zadnje strani brez napora sejali vanjo in dostopali do rastlin v njej. Dimenzije toplih gred, kakršne boste našli v trgovinah, so denimo od 105 x 90 x 50 centimetrov do 210 x 90 x 50 centimetrov; tudi doma lahko izdelate toplo gredo podobne velikosti. Okna, ki bodo nameščena poševno na ogrodju, bodo prepuščala sončne žarke v notranjost.
Naravni material, ki daje toploto
Februarja toplo gredo napolnite s svežim konjskim gnojem, ga steptajte, da bo plast gnoja debela 20 do 30 centimetrov. Namesto gnoja lahko uporabite slamo, ki jo steptano prelijte s koprivno prevrelko. Na vrh nasujte do 20 centimetrov presejane vrtne zemlje ali zreli kompost in pokrijte. Čez nekaj dni, ko se začne gnoj v topli gredi razkrajati in greti zemljo, ob lepem dnevu zasejete redkvico, korenček, krešo, zgodnjo solato in kolerabico. Mlade rastline morajo biti ob hladnih nočeh zaščitene – pod steklom jih pokrijete z vrtno pokrivalko, ob hujšem mrazu pa bo najboljše, če steklo po vrhu zaščitite s kartonom ali mehurčasto folijo. Ob močnejšem soncu čez dan toplo gredo zračite, da se mlade rastlinice ne skuhajo v njej.